Zapise lobirancev je KPK objavila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer v okviru kataloga informacij javnega značaja, kjer komisija objavlja najpogosteje zahtevane informacije.
Na tej strani so objavljene informacije, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat. Pri zapisih lobirancev o stikih z lobisti so prekriti varovani osebni podatki in morebitne poslovne skrivnosti, so sporočili iz KPK. Zapisi so dosegljivi na spletnem naslovu https://www.kpk-rs.si/sl/komisija/informacije-javnega-znacaja.
Kot poudarjajo v komisiji, je sicer lobiranje legitimna dejavnost, ki interesnim organizacijam omogoča predstavitev njihovega mnenja odločevalcem v postopkih odločanja na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Naloga in cilj komisije pa je zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem in preprečiti netransparentno delovanje v javnih zadevah.
Komisija se odločno zavzema, da morajo biti vplivi interesnih organizacij na politične odločitve pregledni, javni in odkriti, s čimer se lobirance zavaruje pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, so še zapisali.
Lobirane osebe morajo sicer o stikih z lobisti pripraviti poročilo in ga posredovati komisiji v roku treh dni od stika z lobistom.
Kot je razvidno iz objavljenih zapisov, so denimo v letošnjem letu nekdanji premierki Alenki Bratušek predstavniki finančne družbe Rothschild ponujali svetovanje pri procesu privatizacije, kreditnih ocenah in finančnem poslovanju. Že lani so v Rotschildu poizvedovali glede možnosti investiranja v bančnem sektorju. Lani so se pri Bratuškovi oglasili tudi predstavniki Gazproma glede poteka projekta Južni tok.
Najbolj živahno je bilo pri nekdanjem ministru za finance Urošu Čuferju. Njega oz. njegova državna sekretarja so med drugim obiskali predstavniki ene največjih svetovnih finančnih družb Blackrock in izrazili interes za ravnanje s tvegano aktivo bank.
Interes za privatizacijo slovenskih podjetjih oz. vstop v podjetja iz finančnega sektorja so lani in letos med drugim izrazili predstavniki britanskega finančnega sklada Apax Partners, francoskih bančnih velikanov Societe Generale in BNP Paribas, ruske banke VTB, finančni sklad Providence Equity, družb iz skupine Unicredit, londonske podružnice Deutsche Bank, madžarske pisarna Citibank Europe ter finančne družbe Fairfax.
Največja svetovna investicijska banka Goldman Sachs je lani na ministrstvu za finance izrazila interes glede nakupa slovenskih državnih obveznic in glede privatizacijskih postopkov. Več mednarodnih svetovalnih družb in finančnih skladov pa je izrazilo interes v zvezi z upravljanjem DUTB.
Magyar Telekom in Hrvatski Telekom iz skupine Deutsche Telekom ter krovna družba Deutsche Telekom, ki se omenja kot najresnejši interesent za Telekoma Slovenije, so se zanimali za postopek privatizacije nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Prav tako ruski MTS, ki se ga tudi navaja v naboru možnih kupcev Telekoma.
Vplivati so želeli tudi predstavniki francoske družbe Vinci Airports, ki se je neuspešno potegovala za nakup Aerodroma Ljubljana. Pogodbo o nakupu upravljavca ljubljanskega letališča je nato podpisal nemški Fraport.
Na posameznih ministrstvih in pri poslanskih skupinah oziroma poslancih so sicer številni lobisti poskušali vplivati na pripravo zakonodajnih predlogov. Med drugim so člani uprave Vzajemne pri Bratuškovi lobirali za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
V letu 2012 pa se je pri tedanjem predsedniku vlade Janezu Janši več lobistov oglasilo glede državnega poroštva za izgradnjo Teš 6.
