V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) pravijo, da sta največji slovenski banki takšno odločitev sprejeli po temeljiti proučitvi določil zakonske novele, ki mnenju NKBM dodatno kršijo načelo zaupnosti in čezmerno posegajo v bančno tajnost.
V drugi največji slovenski banki še pojasnjujejo, da so se z uveljavitvijo zakonske novele znašli v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco, saj zakonske novosti po njihovem mnenju ožijo zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti.
V NKBM še opozarjajo, da jim z objavo predpisanih podatkov o kreditojemalcih grozi nevarnost nastanka nepopravljivih škodljivih posledic zaradi posega v dobro ime tako strank, banke in njenih organov.
Omenjeni zakon tako otežuje tržni nastop banke in njena prizadevanja za doseganje boljših poslovnih rezultatov, pravijo v NKBM, saj bi objava zgoraj naštetih podatkov lahko povzročila izgubo strank oz. krčenje tržnega deleža banke. Zato si bo NKBM še naprej prizadevala za zaščito interesov tako strank kot poslovnih interesov banke.
V NKBM so bili tako bolj konkretni od Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je danes sporočila le, da v banki o tem obveščajo svoje stranke in iščejo načine, da bi uveljavitev zahtev preprečili ali ublažili posledice.
"V NLB bomo po najboljših močeh storili vse, kar je v skladu z veljavno zakonodajo dopustno, da zaščitimo interese naših strank," je ob tem napovedal predsednik uprave banke Janko Medja. Glede na današnje sporočilo za javnost so v banki še vedno proučevali možnost za podajo pobude za ustavno presojo novele.
Najnovejša novela omenjenega zakona je začela veljati 19. julija, po njej pa niso javni le podatki o slabih posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kot je to urejala prejšnja novela, ampak tudi o tistih slabih terjatvah, ki so ostale na podržavljenih bankah, torej zaenkrat v NLB in NKBM. Ti morata podatke o njih po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra.
Podržavljene banke bodo morale o slabih posojilih, ki so ostala pri njih, objaviti podatke, kot so vrednost posla, naziv kreditojemalca, opredeljen s firmo in sedežem pravne osebe, datum sklenitve pogodbe ter podatki o vrsti in predmetu zavarovanja. Tako je to storila DUTB 17. julija, ko je objavila podrobnejše informacije o slabih posojilih, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM.
Banke, njihovo stanovsko združenje in centralna banka so že ob sprejemanju nove novele takšni ureditvi močno nasprotovale. Združenje bank Slovenije je poleti ugotovilo, da bi formalno lahko vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona, vendar pa ne bi moglo argumentirati pravnega interesa.
