Ministrski kandidati so v minulih dneh uspešno prestali zaslišanja pred matičnimi državnozborskimi odbori, zato presenečenj na seji, kjer bodo poslanci glasovali javno, za sprejem odločitve pa je potrebna navadna večina, ni pričakovati. Nova vladna ekipa se bo na ustanovni seji sestala v najkrajšem času, morda že v četrtek zvečer ali pa v petek, ko jo bo po napovedih sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Cerarju ni uspelo sestaviti mavrične koalicije
DZ je Cerarja, ki je na predčasnih volitvah 13. julija prepričljivo zmagal s 34,5-odstotno podporo, 25. avgusta potrdil za novega mandatarja. Cerarjeva vlada je nastajala dobra dva meseca. Želel si je mavrične koalicije, zato je v pogajanja povabil vse stranke, ki so bile izvoljene v DZ, z izjemo SDS; njen predsednik Janez Janša je namreč navedel, da "SDS ne bo šla v koalicijo s strankami brez programa in brez časti".
Kmalu so preveč različna stališča za morebitno sodelovanje s SMC v vladi priznali v ZL, zato so pogajanja končali prvi. Bolj vztrajno se je Cerar pogajal s pomladno NSi, vendar je ta zaradi zavrnitve svojih ključnih programskih točk pogajanja prekinila. S tem je v vodo padla ideja o mavrični koaliciji.
V opoziciji je pristala tudi najmanjša parlamentarna stranka odhajajoče premierke Alenke Bratušek ZaAB, saj je SMC kljub programskim sorodnostim zavrnil sodelovanje z njo v vladi. ZaAB je po Cerarjevi oceni povzročila politično nestabilnost z razpadom vlade, vprašljiv je tudi postopek izbire kandidatov za evropskega komisarja, ki je tudi pod drobnogledom KPK. Bratuškova je namreč v Bruselj poslala listo kandidatov, na kateri je bila tudi sama.
V vladi trije ministri več kot doslej
Nov ministrski zbor bo imel 16 članov, tri več kot doslej. Največja vladna stranka bo vodila devet resorjev, DeSUS štiri, SD pa tri. Ministrska mesta prevzema sedem žensk, kar je največ doslej.
V novi vladi je kar nekaj novincev, predvsem iz kvote SMC, v njej pa so tudi štirje dosedanji ministri: prvak DeSUS Karl Erjavec bo še naprej vodil zunanje ministrstvo, predsedujoči SD Dejan Židan kmetijski resor, Anja Kopač Mrak (SD) ostaja ministrica za delo, družino in enake možnosti, Gorazd Žmavc (DeSUS) pa minister brez listnice na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Iz kvote SMC so kandidati za gospodarskega ministra Jožef Petrovič, za finančnega ministra Dušan Mramor, za pravosodnega Goran Klemenčič, za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar, za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič, za ministrico za zdravje pa Milojka Kolar.
Kandidatka za notranjo ministrico je Vesna Györkös Žnidar, za ministrico za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, vodenje novoustanoveljenega urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo bo kot ministrica brez listnice prevzela Violeta Bulc.
DeSUS za kulturno ministrico predlaga Julijano Bizjak Mlakar, Ireno Majcen pa za ministrico za okolje in prostor.
Iz kvote SD bo med ministri še Janko Veber, ki bo prevzel vodenje obrambnega resorja.
Izhod iz krize glavna naloga tudi za novo vlado
Cerar je po podpisu koalicijskega sporazuma s SD in DeSUS izpostavil, da želijo koalicijske partnerice predvsem pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in spodbuditi gospodarske tokove. Prizadevale si bodo za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje.
Glavni izziv za novo vlado bo zagotovitev nadaljevanja gospodarskega okrevanja, ki dobiva nekoliko trdnejše temelje. Izvoz in industrijska proizvodnja že nekaj časa vztrajno rasteta, v zadnjih mesecih so se obnovili tudi nekateri vidiki domače potrošnje, vse to pa je v drugem trimesečju pripeljalo do skoraj triodstotne gospodarske rasti na letni ravni.
Za nadaljevanje tega trenda bodo ob zunanjih dejavnikih v območju evra in širšem globalnem gospodarstvu ključni predvsem krepitev konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, zagotovitev uspešno sodelovanje vseh deležnikov pri razdolževanju gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in iskanje prave mere pri uravnoteženju javnih financ.
Osrednjo vlogo pri tem bo ob podpori gospodarskega in drugih resorjev tako kot v vsaki vladi odigral minister za finance. Povratnik na ministrsko mesto Mramor je v ponedeljkovem nastopu pred matičnim delovnim telesom jasno povedal, da bo Slovenijo iz krize in položaja ekonomske odvisnosti rešilo le konkurenčno gospodarstvo.
Še preden se bodo lahko ministri dobro seznanili s stanjem na svojih področjih, bo prva naloga nove vlade priprava sprememb proračuna za leto 2015. Slovenija se je na evropski ravni zavezala, da bo prihodnje leto javnofinančni primanjkljaj spravila na tri odstotke BDP, pri čemer je koalicija v sporazumu o sodelovanju zapisala, da bo Slovenija temu cilju sledila v odvisnosti od letošnjega dosežka na javnofinančnem področju. Primanjkljaj je bil po sedmih mesecih že zelo blizu ciljni vrednosti za celotno leto.
Na položaja ministra za gospodarstvo in vodje službe za razvoj, strateške projekte in kohezijo iz gospodarstva prihajata Petrovič in Bulčeva. Novinca se bosta morala spopasti z izzivi na področju črpanja sredstev EU in zagotavljanja učinkovitih podpor gospodarstvu. Slovenija mora čim prej do konca postaviti temelje za črpanje evropskega denarja v novem večletnem obdobju 2014-2020, nato pa zagotoviti, da bodo ta porabljena čim bolj učinkovito.
Gre namreč za najpomembnejša investicijska sredstva v državi, ki bodo skupaj s podojili Evropske investicijske banke bistvena tudi za izvedbo načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov. A sodeč po zaslišanju ministrskega kandidata Gašperšiča se bo vlada teh lotevala previdno in po proučitvi njihove ekonomske upravičenosti. Hitreje gre napredek pričakovati pri manjših projektih, kot so obnova obstoječe infrastrukture in energetska sanacija.
Rokave bo treba zavihati tudi v zdravstvu in pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja
Prihodnja vlada namerava zelo pohiteti tudi s postopki za začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja, napoveduje kandidat za ministra za javno upravo Koprivnikar. Osebno se sicer zavzema za to, da nadaljujejo na točki, kjer so se končala pogajanja z vlado v odhodu. Časa za dogovor pa bo malo, saj aktualnim varčevalnim ukrepom na področju plač v javnem sektorju rok veljavnosti poteče z novim letom.
Med glavnimi izzivi ostaja zdravstvena reforma in boj z lobiji ter korupcijo v zdravstvu, ki je še posebej prišla na dan ob odstopu nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja. Čeprav je zdravstvo na točki, ko ne more več čakati na ukrepe, pa je na resor brez ministra že od 25. marca, ko je po komaj mesecu ministrovanja odstopila tudi Alenka Trop Skaza. Zato bo pred novo ministrico Kolarjevo precejšen zalogaj.
Med prioritetami Cerar izpostavlja tudi pravno državo, Klemenčič pa se bo na mestu pravosodnega ministra moral soočiti s številnimi očitki na račun neučinkovitosti sodstva.
