Kot je v izjavi po današnji uspešni predstavitvi na matičnem odboru DZ povedal Koprivnikar, bo konkretna pogajalska izhodišča sprejela nova vlada, ki bo tudi določila glavnega pogajalca. Osebno pa se zavzema za to, da nadaljujejo na točki, kjer so se pogajanja končala.
Ob tem mu ni žal, da pogajanj ni dokončal notranji minister v odhodu Gregor Virant. "Prevzemam nalogo tako, kot je ostalo. Po svojih najboljših močeh si bom prizadeval zagotoviti položaj, ki bo sprejemljiv za obe strani," je dejal Koprivnikar. Prepričan je, da sindikalna in vladna stran želita isto: dobro plačane in uspešne delavce, ki bodo zadovoljni na delovnem mestu.
Kako do tega priti, je po mnenju Koprivnikarja stvar pogajanj. Poudaril pa je, da bo treba maso za plače v javnem sektorju glede na finančne zmožnosti zelo nadzirati. Odpuščanjem se, kot je dejal, zelo izogiba. Nekaj rezerv za dodatna sredstva za plače vidi v stroških, ki jih ima država sedaj z zunanjimi izvajalci, pa bi jih morda z bolj učinkovito državno upravo opravili sami. Predmet pogajanj bo po njegovi oceni tudi odmrznitev napredovanj, a je treba sprejeti, da so realne možnosti precej omejene.
Ideji kandidatke za notranjo ministrico Vesne Györkös Žnidar, da bi policiste izvzeli iz sistema plač javnih uslužbencev, sam ni naklonjen. Po njegovem mnenju je Györkös Žnidarjeva to nakazala kot pomembnost specifike posameznih poklicnih področij, kar policisti in vojaki so, prav tako zdravniki.
"Številne poklicne skupine imamo, vsaka ima svoje specifike. A če začnemo javne uslužbence deliti na posamezne poklice, pač nimamo več enotnega sistema," je opozoril Koprivnikar.
Vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin, konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimir Štrukelj začetek pogajanj pričakuje še ta mesec, od skorajšnjega ministra pa si obenem želi nekaj pojasnil.
Za STA je danes poudaril, da bo eno bolj zahtevnih vprašanj, kdo se bo opredeljeval do "zgodbe okrog tega, da naj bi bili dobri delavci na varnem, slabi pa ne". Iz izkušenj namreč sklepa, da se bo težko izogniti "političnim elementom, ki bi lahko bili razlog za to, da bi bil nekdo ocenjen za slabega delavca". Koprivnikar se po mnenju Štruklja pri tem vprašanju spušča na spolzek teren, zato upa, da bo v razgovorih z njim mogoče bolj jasno ugotoviti, za kaj točno gre.
Prav tako sindikalisti še niso dobili odgovora glede sprememb plačnega sistema, razčiščena niso niti vprašanja glede pogajanj, je ugotavljal Štrukelj. Sindikaliste namreč zanima, kdo na vladni strani bo vodil pogajanja, saj bo po oceni Štruklja prav iz tega razvidno, kakšna bosta za vlado teža in pomen dogovora s sindikati.
Povsem jasno pa je, da bo konfederacija sindikatov javnega sektorja zahtevala sprostitev napredovanj, je poudaril Štrukelj.
Za sindikalne pogajalce bo pomemben tudi odgovor na vprašanje, kako bo nova vlada ravnala, če ji s sindikati do konca leta ne bo uspelo doseči dogovora. Glede na zelo omejen čas, ki je na voljo za pogajanja, preden bi nastopile težko obnovljive posledice, pa Štrukelj pričakuje, da bo to pravzaprav prva resna aktivnost in preizkus za novo vlado.
