V sporazum so bodoči koalicijski partnerji namreč zapisali pobudo za spremembo volilne zakonodaje, pri čemer med drugim napovedujejo presojo o potrebnosti spremembe pogojev za kandidiranje na volitvah. Na dnevni red DZ bo tako že letos uvrščen predlog zakona o volitvah. Preučili bodo tudi možnosti vzpostavitve e-volitev.
Na področju javne uprave koalicijski sporazum predvideva vzpostavitev jasne in nezapletene organizacijske strukture in komunikacije med resorji in nivoji. Na vodilne položaje pa bodo postavljali posameznike, ki so dorasli zahtevam po hitrem in prožnem delovanju javne uprave. Obljubljajo tudi zmanjševanje političnih vplivov na kadrovanje in strokovno delo.
Da bi vse to dosegli, bodo vzpostavili jasne in transparentne kriterije napredovanja ter odgovornosti, napovedujejo tudi stalno usposabljanje javnih uslužbencev, povečanje odzivnosti in prožnosti pri upravnih storitvah ter transparentnost, pa tudi zagon projektov VEM (Vse na enem mestu) na nivoju javne uprave.
Slednji se obetajo na centrih za socialno delo kot enotna vstopno-svetovalna točka za vse oblike pomoči, za pridobivanje dovoljenj in soglasij na področju okolja in prostora, VEM bo na voljo tudi za vse poslovne subjekte, pa tudi za mlade kot karierni inkubator za njihovo aktivno vključevanje na trg dela. Prav tako bi VEM zagotovili za pomoč podjetjem v tujini.
Novo ministrstvo za javno upravo ima za nalogo tudi poenostaviti sistem javnih naročil in vzpostavitev agencije za javna naročila. Slednja bi bila po mnenju koalicije najbolj smiselna v obliki vladnega urada, ki bi bil pod neposredno pristojnostjo kabineta predsednika vlade ali kot posebna institucija za skupno naročanje na področju skupnih zadev (npr. za zdravstvo, informatiko, svetovanje, izobraževanje) v obliki javnega podjetja, neposredno odgovornega ministru za finance. Ob tem se koalicija zavzema za odpravo sistema najnižje cene kot edinega merila za javno naročanje.
Prizadevali si bodo tudi za boljše upravljanje nepremičnega in premičnega premoženja države s centralnim nadzorom nad njim.
Predvidena je tudi racionalnejša organizacija skupnih strokovnih in pomožnih služb javnih izvajalcev na regionalni ravni. V ta namen bodo pregledali doslej izdelana izhodišča za uvedbo upravnih okrajev, pri čemer imajo za cilj učinkovitejše opravljanje storitev brez nepotrebnih stroškov z reorganizacijo.
Hkrati z reformo teritorialne organizacije državne uprave bo potekala tudi reforma lokalne samouprave. Moč in znanje bodo usmerili v povezovanje ali v združevanje občin ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Ob tem že za prvo polovico mandata napovedujejo pripravo strategije razvoja lokalne samouprave, za pripravo katere so že bila sprejeta izhodišča. Strategija mora tudi odgovoriti na vsa ključna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo pokrajin, poudarek pa mora biti na združevanju občin in reformi sistema financiranja občin, navaja sporazum.
Napovedujejo podporo občinam, med drugim pri črpanju evropskih sredstev, za povezavo med državo in občinami pa se obeta tudi nova institucionalna rešitev. Po ukinitvi službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je komunikacija državnega z lokalnim nivojem namreč razpeta med številna ministrstva, kar je resna ovira za učinkovito skupno reševanje problemov oz. izzivov, še piše v sporazumu.
Strokovno bodo preučili tudi možnosti za uveljavitev instituta odpoklica župana in občinskih svetnikov, saj "dogajanja v zadnjih nekaj letih, ki so povezana predvsem z vprašanji osebne integritete nosilcev županske funkcije, nemočjo nadzornih institucij za hitro ukrepanje ter z neuresničenimi pričakovanji volivcev kažejo, da je treba oblikovati pravne podlage za predčasni odpoklic župana". Sistem odpoklica mora biti pravno korekten in varen pred zlorabami.
Koalicijske partnerice bodo pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji nadgradile, med drugim s pripravo zakona o avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter s pripravo celovitega seznama njihove kulturne dediščine. Sistemsko proračunsko financiranje narodnih skupnosti bodo ohranili na obstoječi ravni. Po potrebi bodo nadgradili tudi predpise s področja romske skupnosti in nadaljevali prizadevanja za ureditev kolektivnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ.
