V parafiranem sporazumu so se koalicijske partnerice v temeljnih izhodiščih dogovorile, da bodo naredile vse za dobrobit ljudi in za to, da Slovenijo popeljejo iz politične, socialne, gospodarske in vrednotne krize.
Koalicija med prioritete svojega delovanja postavlja večanje mednarodne konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti države, kot glavno poslanstvo pa vidi povrnitev zaupanja ljudi v državo.
Za temelje svojega delovanja koalicija jemlje gospodarsko rast, varovanje obstoječih delovnih mest in aktivnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Poudarja tudi socialni dialog, trajnostni razvoj, človekove pravice in enake možnosti ter dostojen pokop vseh mrtvih.
Koalicijske partnerice se obvezujejo, da ne bodo odpirale ideoloških tem in ustvarjale nove delitve, da si bodo prizadevale za spoštovanje različnosti ter bodo nastopale proti sovražnemu govoru.
Med osrednjimi prioritetnimi političnimi vsebinami nadaljnjega razvoja namerava koalicija zasledovati cilje, kot so med drugim krepitev medgeneracijske solidarnosti, programsko financiranje države, učinkovito upravljanje z državnim premoženjem, učinkovito črpanje sredstev EU, dvig učinkovitosti pri pobiranju davkov, neodvisnost sodne veje oblasti, konsolidacija javnih financ, zagon gospodarstva, zdravstvena reforma in boj proti gospodarskemu kriminalu.
Te cilje namerava koalicija uresničevati preko 14 ministrstev in enim ministrom brez resorja (za odnose med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter Slovenci po svetu), pri čemer koalicijski sporazum dopušča, da predsednik vlade po lastni presoji predlaga dodatne ministre brez resorja.
Koalicijski sporazum predvideva ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za javno upravo (zdaj je to področje pokrivalo ministrstvo za notranje zadeve), ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za infrastrukturo (slednjo je do zdaj pokrivalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor), ministrstvo za kulturo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor (okolje je bilo do zdaj pod ministrstvom za kmetijstvo in okolje).
Pri tem se koalicijske stranke zavezujejo, da bodo svoje kandidate za ministre predlagale po načelih strokovnosti in učinkovitosti.
S koalicijskim sporazumom stranke prihodnje vlade načrtujejo devet prioritetnih projektov. Ti so: prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti; poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev Agencije za javna naročila; zelena proračunska in davčna reforma; združitev upravljanja in vodenja informacijsko-komunikacijske tehnologije celotne javne uprave; uvedba davčnih blagajn; projekt Vse na enem Mestu; vzpostavitev sistema kriznega upravljanja in vodenja med ministrstvi; sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja podjetij; spodbujanje socialnega podjetništva.
Glede na tretji osnutek koalicijskega sporazuma med prioritetnimi projekti na primer ni več davka na nepremičnine, zakona o osebni asistenci, programskega proračuna in reforme študentskega dela.
Ministrstva bo po sporazumu med seboj usklajevala t. i. vladna projektna pisarna, ki pa ne bo pravno-formalna organizacijska oblika, temveč način dela oziroma način pristopa k upravljanju medresorskih projektov. Bo pa pisarna imela svojega vodjo.
Glede sodelovanja v vladi koalicijski sporazum med drugim določa, da so člani vlade zavezani, da dosledno izvajajo politiko vlade in da se izogibajo dajanju izjav v javnosti, ki so v nasprotju z izjavami predsednika vlade in drugih članov vlade.
Koalicijski partnerji naj bi se tudi izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju za nezaupnico vladi ali interpelacijo zoper ministra.
Za sodelovanje v DZ pa sporazum med drugim določa, da koalicijski poslanci na sejah delovnih teles in sejah DZ podpirajo koalicijsko usklajene zakonske predloge in akte. Prav tako morajo, kot je zapisano, če želijo podpreti predloge zakonov in aktov opozicije, o svoji nameri obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev ter poskušati doseči soglasje. Ob tem pa to ne vpliva na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem, je zapisano.
