Novela zakona o kazenskem postopku, ki velja od maja 2012, je poenostavila kazenske postopke, poleg tega pa je zagotovila ekonomičen potek glavnih obravnav.
Pri nekaterih kaznivih dejanjih se je število obsojenih polnoletnikov povečalo za več kot 50 odstotkov. Zaradi velikih tatvinah je bilo obsojenih za 74 odstotkov več oseb kot leto poprej, zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami za 68 odstotkov več, zaradi nasilja v družini za 63 odstotkov več ter zaradi goljufij za 53 odstotkov več.
V primerjavi z letom 2012, ko je bilo na državnih tožilstvih ovadenih 891 pravnih oseb, se je število njihovih ovadb lani povečalo za 44 odstotkov. Ovadenih je bilo namreč 1286 posameznikov. Medtem ko se število obtoženih ni bistveno spremenilo (leta 2012 jih je bilo 102, leta 2013 pa dva manj), se je povečalo število pravnomočno obsojenih pravnih oseb, in sicer iz 13 na 32, kar je 2,5-krat več. Najpogostejši vzroki za to, da se pravne osebe znajdejo v kazenskem postopku, so poslovne goljufije, kršitve temeljnih pravic delavcev in zaposlovanje na črno.
Najpogosteje jih doleti denarna kazen. Zaporna kazen je bila dodeljena 95 odstotkom pravnomočno obsojenih storilcev kaznivih dejanj, v 82 odstotkih pa pogojna.
Odstotek obsojenih mladoletnikov v prejšnjem letu ni zelo narasel, razlika znaša okoli 10 odstotkov. Lani je bilo namreč obsojenih 437, leta 2012 pa 398 mladoletnikov. Obsojeni mladoletniki so jo v 46 odstotkih odnesli s kaznijo nadzorstva organa socialnega skrbstva, še kažejo statistični podatki.
