Na mesto predsednika DZ ste prišli kot nekakšna zamenjava, potem ko si je Karl Erjavec premislil. Kako gledate na okoliščine vašega imenovanja?
Ko si enkrat vpet v takšen proces in si del nekega projekta - in stranka SMC vsekakor je projekt -, so možne različne vloge, ki jih je treba znotraj takšnega političnega projekta odigrati. O tem, da bi prevzel vlogo predsednika DZ, smo razmišljali že prej, a vse je bilo odvisno od tega, do kod bodo prišla koalicijska usklajevanja. Potem se je pač obrnilo tako, kot se je, in je bilo nekako logično, da kandidiram za to funkcijo.
Ne morem reči, da mi je bilo to na prvi pogled strašno všeč ali ne, ampak to jemljem kot službo, ki jo je treba čim bolj korektno opraviti. Ko pa sem enkrat prišel na to mesto, spoznavam, da je ogromno dela, sploh za to, da bi se povrnil ugled instituciji, ki jo predstavljam.
Če bi lahko izbirali sami, neodvisno od koalicijskih usklajevanj, bi vam bilo ljubše mesto predsednika DZ ali zunanjega ministra?
Ne gre za moje želje, saj sem del projekta. Sicer sem imel prej neko strokovno avtoriteto in si z njo lahko pomagam na obeh funkcijah. Po eni strani sem politolog, zato mi je delovanje v državnem zboru blizu. Po drugi strani pa sem po ožji specializaciji mednarodnik, kar pomeni, da bi mi bilo zunanje ministrstvo bolj pisano na kožo. Ne pravim pa, da mi je katera od obeh funkcij ljubša.
Boste zdaj na tej funkciji ostali? Ali ste se ji pripravljeni odpovedati, če bo tako zahtevalo koalicijsko usklajevanje?
To ni odvisno le od mene. Verjetno mi ne bi bilo preveč ljubo, če bi se sedanji funkciji moral odpovedati, še posebej zdaj, ko sem videl, kakšno podporo sem zanjo dobil, čeprav je bila ta podpora tudi splet ugodnih okoliščin. Ampak če bo treba in če bo to dobro za državo, se bom pač tej funkciji odpovedal.
Kako ste gledali na proceduralne zaplete na ustanovni seji DZ?
Ugotovil sem, da moraš biti vnaprej pripravljen na tovrstne zaplete, če želiš ustrezno reagirati, ter da je delovanje DZ tesno povezano s strokovnimi službami, ki ga omogočajo. Brez tvornega sodelovanja s temi službami tudi državnega zbora ni mogoče voditi v eno ali v drugo smer.
Kako pa se boste kot predsednik DZ v prihodnje spopadali s proceduralnimi zapleti, zahtevami za izredne seje ...
Glede na to, da smo na političnem terenu novinci, se bomo še bolj tesno povezali s službami DZ in poskušali preigrati vse možne variante. Za vsak postopkovni korak se je treba čim bolj pripraviti. Upoštevati je treba tisto, kar je ta institucija na določenih področjih že naredila, ter to uskladiti s poslanstvom in vlogo, ki jo ima v političnem prostoru.
Kako bo teklo delo v DZ glede na napovedi SDS, da ne bodo predlagali svojih poslancev na vodstvene funkcije?
Vse to bo otežilo delo državnega zbora, ker se ne bo mogel v celoti konstituirati. To bo otežilo tudi mojo funkcijo, saj če ne bo imenovanih vseh podpredsednikov, tudi pomoči, ki jo predsednik DZ potrebuje, ne bo. Oteženo bo tudi spoštovanje rokov, ki bi jih morali po ustavi.
Tako bi morale biti do konca meseca sprejete vsaj glavne odločitve, kar se tiče razdelitve v delovnih telesih. Že moj kolegij ne more delovati, dokler niso imenovani vsi stalni vodje poslanskih skupin. Če se že tu ustavi, potem se podaljšajo vsi roki. Dejansko ima vsak tak postopkovni korak neke posledice tudi za koalicijska pogajanja. Tudi mandatarja ne bo mogoče predlagati, dokler vse poslanske skupine ne bodo formalno ustanovljene.
Se nameravate sestati s poslansko skupino SDS, se poskusiti dogovoriti?
Načeloma da. Je pa vse odvisno, ali je druga stran pripravljena na tovrstne dogovore. Sam nimam težav pogovarjati se z vsemi, kar sem tudi že napovedal. Kaj več od povabila na pogovor po preteku rokov pa ne morem narediti.
Funkcijo predsednika državnega zbora nastopate v precej zahtevnem času. Tudi predsednik republike Pahor je v svojem nagovoru poslancem na ustanovni seji dejal, da je zdaj čas za pravo stvar. Kaj je za vas prava stvar, ko se pogovarjamo o delu državnega zbor v tem mandatu?
Državni zbor mora dobiti vlogo, ki mu po ustavi gre. To pomeni, da postane prostor demokratične razprave, zato pa morajo biti ustvarjeni določeni pogoji. Torej čim manj izrednih ali nujnih postopkov ter prostor za razpravo, ki mora biti na višji ravni od tiste, ki smo je bili vajeni v zadnjih 20 letih.
Kako boste kot predsednik DZ pripomogli k povrnitvi ugleda te institucije in poskrbeli za dvig politične kulture?
Po eni strani res s temeljito pripravo na vsako od sej, ki jih bom moral voditi. Poslušal bom tudi, kaj imajo vse strani za povedati in omogočal razpravo. Kot politični novinci imamo v programu tudi sprejem kodeksa za poslance. Na tem področju so poskušali že marsikaj narediti, a zadeva ni nikoli prišla do konca. Zdaj je morda pravi politični trenutek, tudi zaradi velikega števila novih poslancev.
Načeloma sem politični realist, ne idealist, a vseeno je treba narediti nekaj korakov na teh področjih. Nekatere razlike med strankami so, vrednostno ali ideološko, nepremostljive, a to še ne pomeni, da se ne bi mogli kulturno pogovarjati in razumeti, da je ena v danem trenutku pač politično močnejša od druge.
Bi bila poleg sprejema etičnega kodeksa potrebna tudi zaostritev zakonodaje?
Ne, zakonodajne spremembe so še težje in še težja je pot do tega, da jih sprejmeš. Kodeks pa je prvi korak k temu, da imaš nevtralno merilo. Na podlagi tega merila bi javnost lahko vrednotila, kako poslanci izvajajo svojo funkcijo. Zato je pri tistih, ki bi jim s tem malo zamejili možnost delovanja, vedno čutiti nek odpor. Novi poslanci pa bodo morda prej pripravljeni pristati na neke omejitve.
Kako gledate na to, da imate v svojih vrstah pravnomočno obsojenega poslanca?
Zaenkrat glede tega še ni bil sprejet noben dokončen sklep. Ravnali bomo v skladu z zakonodajo, samovoljno na tej točki ne smem narediti ničesar. V tem trenutku imamo 90 poslancev, vse pa je seveda odvisno od tega, kakšne sklepe bodo sprejeli državni zbor in njegova delovna telesa. Pred sprejemom političnih odločitev se moramo prepričati, da so te pravnoformalno povsem korektne.
Vem, da so glede tega vprašanja zelo neenotna pravna mnenja. Zato tudi ne bi bilo prav, da bi se o tem odločalo že na konstitutivni seji. S tem se tudi takrat osebno nisem strinjal. Postopke je treba voditi v ustreznem zaporedju. Sam se načeloma zavzemam za redno proceduro, ki omogoča več razprave.
Če ostanemo pri etičnem in strokovnem ravnanju ... Kakšna pa so vaša pričakovanja do novih poslanskih kolegov iz vaše stranke?
Pričakovanja so relativno visoka, mislim, da so vsi pravi. Drugo pa je vprašanje, kako bomo uspeli ohraniti določeno dozo motivacije, ker parlamentarno delo ni nujno samo zelo spodbudno. Vsaj za nekatere, ki prihajajo iz bolj poslovnih okolij, je lahko tudi bolj dolgočasno.
Glede na to, da ima SMC največ poslancev, so se že našli lobisti, ki so želeli navezati stik z vami, kako ste na to pripravljeni?
Da so skušali navezati takšne ali drugačne stike s stranko, je bolj ali manj jasno. Sicer pa se nam je skozi volilno kampanjo pripisovalo precej več zaledij, kot je bilo res. Glede ohranjanja avtonomne drže nam ne manjka politične volje, volivci pa so nam dali tudi politično moč.
Bi bilo treba funkcijo poslanca še bolj omejiti tudi z določbami o nezdružljivosti? So poslanci za svoje delo dovolj nagrajeni?
Mislim, da dodatna omejevanja niso potrebna, je pa dejstvo, da so v celotnem sistemu nagrajevanja neka nesorazmerja. Direktor kakšnega komunalnega podjetja je precej bolj cenjen kot poslanec ali predsednik vlade. Imamo veliko teh nesorazmerij, ki potem privedejo do tega, da so evropske funkcije strašno cenjene in bi vsi hoteli tja.
Ljudem, ki delajo, izgledajo poslanske plače relativno visoke, ko pa to primerjaš z gospodarstvom, vidiš nesorazmerja. Dohodek mora biti preprosto dovolj visok, da omogoča avtonomnost in da ne obstaja sistemsko tveganje korupcije.
Torej ne vidite potrebe, da bi si poslanci še zniževali plače?
To nas ne bo rešilo iz krize. Že tako ali tako ni tako preprosto pripraviti sposobnih ljudi, da bi kandidirali za te funkcije. V drugih poklicih zaslužijo precej več in so jim tudi precej bolj v izziv. Če pa bo treba v javnem sektorju sprejemati takšne ukrepe, je prav, da tudi funkcionarji delijo njegovo usodo.
Ali dejstvo, da je v DZ rekordno število novih obrazov, ki so neizkušeni, lahko vpliva na zakonodajno funkcijo DZ?
Glede tega ne vidim velikega problema. Veliko število novincev preprosto pomeni, da je z njimi treba še dodatno delati. Potem je odgovornost samih strank, da jih čim bolj usposobijo ter iz ljudi, ki imajo pravico do glasovanja v parlamentu, naredijo prave poslance. To ni samoumevno, po tem kriteriju bi lahko rekel, da še nimamo 90 poslancev.
Kako pa gledate na vlogo DZ? Kakšna bi morala biti denimo pri privatizaciji?
Vsekakor bi moral DZ potrjevati strategijo privatizacije, ne pa vsake posamezne odločitve. Sami izvedbeni akti so lahko delo vlade ali vladnih služb.
Kaj pa na področju zunanje politike?
Na splošni ravni bi državni zbor moral sprejeti novo deklaracijo o zunanji politiki. Drugo pa so bolj strateško usmerjene in izvedbene zadeve, ki se nanašajo na vsakokratno politiko in so že stvar vlade. Bi pa bilo zelo dobro, da glavne smernice sprejme državni zbor in da mu zunanji minister tudi poroča. Tako je bila zadeva tudi zamišljena in tako bi v parlamentarni demokraciji moralo biti.
Bi moral imeti DZ vlogo tudi pri predlogu za evropskega komisarja? Kakšno je vaše stališče do predloga treh kandidatov, ki ga je v Bruselj posredovala vlada?
Postopek je nujno urediti. Ali bo ta postopek vključeval državni zbor, je drugo vprašanje, ne vidim pa razloga, zakaj ga potencialno ne bi.
Da je vlada posredovala predlog treh kandidatov, s stališča države nikakor ni dobro. Pravico, ki jo imaš in ti je nihče ne more vzeti, prepuščaš nekomu drugemu. Čeprav je treba biti realen in razumeti, da ima tudi druga stran določene možnosti, kaj narediti s kandidaturami, ki ne ustrezajo določenim merilom.
Kdo bodo vaši najožji sodelavci, koga boste predlagali na mesto generalnega sekretarja DZ?
O tem sem že razmišljal, a glede na to, da državni zbor še ni dokončno izoblikovan, o teh predlogih še ne morem govoriti. Do tedaj bom poskušal obdržati čim več ljudi iz obstoječe ekipe.
