Enajstega predsednika DZ so poslanci izvolili na tajnem glasovanju s 66 glasovi za in enim proti, 19 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Pred glasovanjem so podporo Brglezu, ki ga je predlagalo 31 poslancev SMC, napovedali v poslanskih skupinah DeSUS, SD, ZL, NSi in ZaAB.
Brglez, sicer politični novinec, ki na čelo slovenskega parlamenta prihaja iz akademskih vrst, se je po izvolitvi poslancem zahvalil ter poudaril, da se zaveda velike odgovornosti. Mesto predsednika DZ namreč simbolno predstavlja najpomembnejšo točko vladavine ljudstva, to pa je treba po njegovih besedah izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom.
Ni pa še povsem gotovo, ali bo Brglez na tej funkciji tudi ostal. Mesto predsednika DZ po tradiciji namreč pripada drugi največji koalicijski stranki. Sprva je tudi kazalo, da bo funkcijo zasedel predsednik DeSUS Karl Erjavec, a si je ta premislil, saj koalicija še ni sestavljena.
Zmagovalka volitev SMC je zato predlagala Brgleza, prvak SMC Miro Cerar pa je ob tem poudaril, da je bila Brglezova kandidatura resna in da bi bilo neodgovorno v hram demokracije prihajati z mislijo o začasnem predsedniku. A v DeSUS so napovedali, da bodo v primeru vstopa v koalicijo vztrajali pri tem, da funkcijo zasede njihov poslanec.
Še pred glasovanjem o predsedniku so poslanci potrdili svoje mandate, s čimer je bil novi sklic DZ konstituiran. Ob začetku ustanovne seje je poslance nagovoril tudi Borut Pahor ter jim zaželel veliko modrosti, pa tudi odločnosti, ob tem pa izpostavil, da v teh časih trud po najboljših močeh ni več dovolj. "Čas je, da naredimo pravo stvar," je dodal. Novoizvoljene kolege je pozdravil tudi dosedanji predsednik DZ Janko Veber.
Ustanovna seja, ki jo je vodila najstarejša poslanka Marjana Kotnik Poropat, je minila brez posebnih presenečenj, le ob začetku je prišlo do proceduralnih zapletov. Poslanska skupina SDS namreč ni predlagala svojih članov v mandatno-volilno komisijo, nato pa poudarjala, da pogoji za oblikovanje te komisije niso izpolnjeni, ker v njej ni predstavnikov vseh poslanskih skupin.
V sedmem sklicu DZ je 32 poslank in 58 poslancev, med njimi je 26 takih, ki mandat nadaljujejo, ostali ga nastopajo na novo.
DZ je odločal o vseh mandatih skupaj, saj na poročilo o izidu volitev ni bila podana nobena pritožba in nobeden izmed mandatov ni bil sporen, torej niti mandat predsednika SDS Janeza Janše, ki zaradi obsodbe v zadevi Patria prestaja dveletno zaporno kazen, a mu bodo v zavodu za prestajanje kazni na Dobu omogočili opravljanje delovnih obveznosti.
Je pa pričakovati, da se bodo poslanci z Janševim mandatom še ukvarjali. Nekaterim se namreč zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto zasede nekdo, ki prestaja zaporno kazen, zato je pričakovati predlog za odvzem mandata. Po nekaterih napovedih naj bi mandatno-volilna komisija na to temo zasedala prihodnji teden.
Medtem se je pred državnim zborom zbralo več sto Janševih podpornikov iz Odbora 2014, ki so med drugim izrazili pričakovanje, da bo Janša postal in ostal poslanec. Predsednik SDS, ki se je ustanovne seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, je protestnike tudi nagovoril in jim sporočil, naj vztrajajo, saj so oni množica, ki spreminja Slovenijo. Predstavnike odbora je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Shod je minil mirno, čeprav je med delom članov Odbora 2014 in skupine vstajnikov, ki so s protestivalskimi maskami in simbolom rdeče zvezde do parlamenta pospremili poslance ZL, ki prihajajo tudi iz vstajniških vrst, prišlo do ostrih besed.
Konstitutivna seja je minila tudi v znamenju pogovorov in posameznih zahtev za vstop v koalicijo. Tri potencialne partnerice, DeSUS, SD in NSi, vztrajajo pri svojih temeljnih programskih izhodiščih. Medtem ko SD in NSi ena druge ne izključujeta vnaprej in izpostavljata konstruktivnost, je, kot kaže, DeSUS pri tem bolj ostra.
Koalicijska usklajevanja se sicer formalno nadaljujejo prihodnji teden, najverjetnejši mandatar Cerar pa je izrazil upanje, da se bodo kmalu pokazali obrisi bodoče koalicije. Sam sicer predvideva, da bi bilo možno imeti novo vlado v drugi polovici septembra, a poudarja, da to ni odvisno le od njega oziroma stranke SMC, pač pa tudi od koalicijskih partneric.
Kandidata za predsednika vlade mora predsednik republike Borut Pahor sedaj predlagati v 30 dneh, še prej se bo posvetoval s poslanskimi skupinami. Te se morajo v tednu dni še formirati in določiti svoje vodje. Če bi se to zgodilo že pred rokom, bi se lahko posvetovanja o mandatarju pri predsedniku Pahorju odvila že konec prihodnjega tedna.
Pahor je sicer novoizvoljenega predsednika DZ že povabil na delovno srečanje, ki bo v glavnem namenjeno okvirnemu dogovoru o sodelovanju, zlasti pri določitvi urnika obiskov vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike in dogovorih glede naslednjih korakov obeh predsednikov do izvolitve nove vlade.
