Delovni osnutek koalicijske pogodbe izpostavlja pet temeljnih vizij: pravno državo, predvidljivo in enostavno poslovno okolje, okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovost njihovih storitev, odprt dialog s civilno družbo ter ustvarjalno družbo, ki bo zdrava, inovativna, kompetentna in socialna ter bo omogočila kvaliteto življenja vsem ljudem.
Med konkretnimi ukrepi je navedena uvedba delne socialne kapice, pri čemer bi zagotovili alternativni fiskalni vir. Predvidena je uvedba davčnih blagajn, delna oprostitev plačila davka na dobiček ob reinvestiranju dobička v investicije za razvoj, spodbujanje kapitalske krepitve podjetij s konverzijo terjatev bank v kapital.
Združili bi finančne nadzorne institucije (Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor) ter izvedli preiskavo in ugotovili odgovornost za bančno luknjo. Predvidena je revizija gradnje Teš 6 in posvetovalni referendum za drugi blok nuklearke.
S privatizacijskimi procesi je treba nadaljevati, pri čemer je treba izhajati iz strategije in klasifikacije naložb ter presojati od primera do primera in upoštevati družbeno-ekonomske učinke. Ključna infrastruktura naj ostane v državni lasti, piše v osnutku pogodbe.
Na področju zdravstva osnutek predvideva ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, skupna javna naročila ter razmejitev javnega in zasebnega v zdravstvu.
Omenjena je tudi možnost elektorskega glasovanja na volitvah ter razprava o spremembi volilnega sistema z uvedbo preferenčnega glasu za prve prihodnje parlamentarne volitve.
Nekaj sprememb se obeta tudi pri seznamu ministrstev, med drugim naj bi področje prostora znova pripojili k okolju, kmetijstvo in infrastruktura pa bi delovala kot samostojna resorja, javna uprava se seli nazaj pod pravosodje.
Cerar je medtem današnje pogovore označil za konstruktivne in "polne vsebine", upanje na široko koalicijo pa je po njegovi oceni še vedno povsem realno. Pri vseh povabljenih strankah z izjemo ZL tako ostaja možnost koalicijskega sodelovanja, je pa do tja še dolga pot, pravi. Pogovore bodo poglobili prihodnji teden, torej po petkovi ustanovni seji DZ.
Najbolj realno je po Cerarjevih besedah možnost vstopa v koalicijo izrazila DeSUS. Dogovorili so se tudi, da bodo kandidata za predsednika DZ predlagali iz vrst te stranke, in sicer njenega predsednika Karla Erjavca, ki je tudi potrdil, da kandidaturo sprejema, je pojasnil Cerar.
Erjavec je po srečanju s Cerarjem pojasnil, da bo to funkcijo po dogovoru res prevzel sam, a ni rečeno, da bo tam tudi ostal. Prav tako pa naj bi DeSUS prevzel urad za starejše in invalide, ki naj bi na njihovo pobudo začel delovati z prihodnjim mandatom.
V DeSUS so po Erjavčevih besedah zadovoljni, da so se v glavnem uspeli dogovoriti o vseh svojih predlogih. Pričakujejo pa še, da bodo konkretizirali dogovor, po katerem bi regres v prihodnjem letu dobilo čim več upokojencev. A je treba preveriti proračunske in gospodarske možnosti, je dejal Erjavec in napovedal, da se bo v petek o tem izrekal tudi izvršni odbor DeSUS.
V ZaAB pa imajo, kot je po pogovoru s Cerarjem dejala predsednica stranke Alenka Bratušek, pomisleke pri vprašanjih konsolidacije javnih financ in zagona gospodarstva. Po oceni Bratuškove manjkajo konkretni ukrepi, pri konsolidaciji javnih financ pa časovni okvir in način. Predstavniki SMC so ZaAB zagotovili, da se bodo o tem pogovorili in razmislili. Zatem bodo nadaljevali pogovore za vstop v koalicijo.
Osnutek koalicijske pogodbe so preučili tudi v NSi. Kot je po sestanku s Cerarjem dejala predsednica stranke Ljudmila Novak, v osnutku manjkajo konkretni reformni predlogi. V osnutku je pričakovala več predlogov in pobud NSi, a po njenih besedah Cerar zagotavlja, da so možnosti za pogajanja še vedno odprte. Zato bodo do prihodnjega tedna na osnutek dali pisne pripombe in videli, v kolikšni meri jih bo SMC upoštevala. Nato bo zasedal svet NSi, ki bo tudi dokončno odločil o morebitnem nadaljevanju pogajanj in vstopu v koalicijo.
Predsedujoči SD Dejan Židan je trenutni osnutek koalicijske pogodbe ocenil kot primernega za nadaljnja usklajevanja, čeprav v njem za zdaj še manjkajo bistveni elementi socialne države. Sam ima sicer občutek, da se bodo o teh zadevah uspeli dogovoriti s SMC, a je hkrati poudaril, da bo SD dokončno odločitev o mandatu za nadaljnja usklajevanja sprejemala na četrtkovem predsedstvu stranke.
ZL pa je po pogovorih s Cerarjem pričakovano napovedala, da odhaja v opozicijo. Po besedah Luke Mesca so se tako odločili zlasti zaradi povsem različnih pogledov na gospodarsko politiko, v osnutku koalicijske pogodbe pa pogrešajo tudi celosten koncept razvoja slovenske družbe. Bodo pa po njegovih napovedih podpirali vse predloge, ki bodo v korist ljudi.
V SMC so vabilo za srečanje, predvideno za četrtek, poslali tudi stranki SDS, ki je sicer že od začetka edina izključena iz pogajanj o koaliciji. V vabilu predstavniku SDS na enourni pogovor s prvakom SMC so zapisali, da je državotvorna drža strank tako v koaliciji kot opoziciji ključnega pomena za uspeh države in premostitev krize. Cerar je po današnjih koalicijskih pogovorih dejal, da odgovora SDS še ni dobil, a vendarle upa, da bo do srečanja prišlo.
Predsednik SDS Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da Cerar "z nepodpisanim dopisom vabi SDS na pogovore kot zadnjo med strankami". "Strici ga tako kot Jankovića 2012 še niso naučili šteti," obenem komentira Janša, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria.
Tudi zato udeležba Janše na ustanovni seji DZ še ni jasna. Iz odgovorov uprave za izvrševanje kazenskih sankcij gre sklepati, da namreč še ni sprožil potrebnega postopka za petkov izhod iz zapora. A niti v SDS niti Janšev zagovornik Franci Matoz pojasnil v zvezi s tem ne dajejo.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij proučuje zakonske možnosti tudi glede nadaljnjega postopanja, če bo DZ Janši potrdil poslanski mandat. V upravi se trenutno nagibajo k temu, da Janši ne omogočijo udeležb na sejah DZ, a odločitve o tem še ni, je v ponedeljek za Planet TV dejal v. d. generalnega direktorja Jože Podržaj.
Janša je sicer na na Twitterju zapisal, da se je leta 1989 v SFRJ po enem tednu zaporne kazni sam vozil na delo v Ljubljano. "Tudi v SRS je danes to možno za druge, zame pa baje ne," je dodal.
