Delovnega osnutka koalicijske pogodbe Stranke Mira Cerarja (SMC) danes ne bodo preučevale le stranke, temveč tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič, bo koalicijska pogodba vplivala na življenje vseh. Prav zato so v zvezi po njegovih besedah pripravili seznam opozoril in predlogov.
V okviru njihove predstavitve se je najprej ostro obregnil ob uvedbo socialne kapice oz. omejitev socialnih prispevkov navzgor, ki jo v delni obliki načrtuje tudi SMC.
"Ideja uvedbe socialne kapice je največji piarovski dosežek tega stoletja," je dejal in pojasnil, da njeno ime neupravičeno napeljuje na socialo. V resnici bi s socialno kapico pridobili le najbogatejši, bankirji in menedžerji, in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oz. najrevnejše, je poudaril. Socialne blagajne naj bi namreč na ta način izgubile do 200 milijonov evrov.
Imajo pa v ZSSS več drugih predlogov. Semolič je med njimi izpostavil zvišanje davka od dohodka pravnih oseb s 17 na 20 odstotkov, saj da je Slovenija pri obdavčenju kapitala močno pod povprečjem EU. Ob tem bi dopustil možnost nižje obremenitve za podjetja, ki bi dobiček dokazljivo usmerjala v nova kakovostna delovna mesta.
Predsednik ZSSS se je zavzel tudi za gospodarsko strategijo, ki bi ustvarila prijazne pogoje za velika industrijska podjetja, kar pomeni, da bi se jim pomagalo, tudi ko bi bila v težavah, "a ne s stečaji in razprodajami".
Na področju privatizacije v zvezi predlagajo spremembo prevzemne zakonodaje, tako da bi ta delavce zaščitila že pred uradnim prevzemom ter da bi preprečila financiranje prevzema na račun prevzemne tarče. Glede na to, da država, ko je podjetje enkrat prodano, nima pravih instrumentov, da bi posegla v kršitve prevzemnih dogovorov, si želijo tudi uveljavitve pravice veta.
V razpravi o zdravstvu je Semolič znova izrazil željo po združitvi dopolnilnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter ukrepe zoper podaljševanje čakalnih vrst. "Zdravje ne more biti odvisno le od premoženjskega stanu," je prepričan.
Novi pokojninski reformi v ZSSS niso naklonjeni, prav tako ne novim spremembam delovne zakonodaje. Kot je opozoril izvršni sekretar zveze Andrej Zorko, nasprotujejo kakršnimkoli novim posegom v zakon o delovnih razmerjih, saj da nedavna reforma trga dela daje rezultate. Je pa treba po njegovih besedah nadaljevati z ukrepi za zmanjšanje segmentacije trga dela oz. sprejeti zakona o ekonomsko odvisnih osebah in študentskem delu.
Glede na to, da je SMC prisegala na pravno državo, Zorko pričakuje tudi spremembe na področju kazenske zakonodaje, tako da bo ta omogočila sankcioniranje kršenja delavskih pravic in zaščitila predstavnike zaposlenih v podjetjih. Želi si tudi spremembe delovanja državnega tožilstva, tako da le-to ne bo več ustavljalo postopkov zoper podjetja, ki zaposlenim ne izplačujejo plač, socialnih prispevkov ipd., le zato, ker imajo blokirane transakcijske račune.
V zvezi se nadejajo še, da zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne bo zajelo inšpektorjev za delo, temveč da bo teh v prihodnje več, saj jih 44 ne more nadzorovati 192.000 delodajalcev.
Predlagajo tudi nove spremembe insolvenčne zakonodaje. Ta mora, tako Zorko, časovno omejiti trajanje stečajnega postopka in delavce postaviti pred vse druge upnike, tudi pred banke.
Posegli bi tudi v minimalno plačo, ki da zdaj ne omogoča dostojnega življenja. Iz nje je zato treba izvzeti dodatke, kot so dodatek na delovno dobo, nočno, nedeljsko in nadurno delo, delovne pogoje, verjamejo.
Izvršni sekretar zveze Goran Lukič se je v nadaljevanju dotaknil davčne zakonodaje, pri čemer je ponovil željo po vzpostavitvi pravih davčnih blagajn.
Na področju sociale je treba po njegovih besedah znova izračunati znesek minimalnega osebnega dohodka, na tej podlagi pa tudi znesek denarne socialne pomoči. Nazadnje je bilo to storjeno julija 2009, ko je bil minimalni osebni dohodek ocenjen na 562 evrov. Začasna denarna socialna pomoč se je s tedanjih 385 evrov znižala že na 260 evrov, torej globoko pod prag revščine. Znesek minimalnega osebnega dohodka po mnenju ZSSS v prihodnje ne sme biti več vezan na gospodarsko rast.
V zvezi z izobraževanjem je Lukič omenil potrebo po sistemski ureditvi vajeništva in pripravništva ter zagotovitvi stabilnih virov za to.
Gospodarsko rast bi v zvezi zagnali z velikimi infrastrukturnimi podjetji, ki bi jih financirali prek sheme državnih obveznic in s sredstvi Evropske investicijske banke (EIB). V vseh naj bi morali v določenem deležu sodelovati slovenski dobavitelji in izvajalci.
V ZSSS so spregovorili še o socialnemu partnerstvu, pri čemer so izrazili pričakovanje, da bo nova vlada spoštovala socialni dialog in ga omogočila o vseh ukrepih, ki posegajo v pravice delavcev in socialo. To je jamstvo za njen uspeh, so sklenili.
