S tem, ko bo država dobila novo zakonodajno in izvršno oblast, bo lahko s polnimi pooblastili sprejemala potrebne ukrepe za dokončen izhod iz krize ter gospodarsko in družbeno okrevanje, je še menil Pahor, ki se je zahvalil vsem, ki so poskrbeli za brezhibno izvedbo letošnjih predčasnih parlamentarnih volitev.
Državna volilna komisija je poročilo o uradnem izidu volitev sprejela na današnji seji, predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Frantar in direktor službe DVK Dušan Vučko pa sta ga popoldne predala predsedniku republike Borutu Pahorju. Ta je nato podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje novega sklica DZ, ki bo 1. avgusta ob 10. uri.
Novo zasedbo državnega zbora v prihodnjem štiriletnem mandatu bodo sicer sestavljali poslanci sedmih strank, ki so na volitvah zbrale dovolj glasov volivcev. SMS bo zastopalo 36 poslancev, SDS 21, DeSUS deset, SD in Združeno levico po šest, NSi pet, ZaAB pa štirje. Dve poslanski mesti zasedata narodni skupnosti.
Pred ustanovno sejo bo dosedanji predsednik DZ Janko Veber sklical sestanek začasnih vodij poslanskih skupin - njihova imena morajo stranke, ki so se uvrstile v parlament, sporočiti v treh dneh po objavi poročila o izidu volitev. Zaenkrat je znano, da bo začasni vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, poslanske skupine DeSUS Karl Erjavec, poslance SD bo začasno vodil Matjaž Han, poslance NSi pa Matej Tonin.
Sestanek bo predvidoma v ponedeljek, na njem pa bodo določili predlog dnevnega reda ustanovne seje, sedežni red poslancev v parlamentarni dvorani, poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njeni sestavi. Sedežni red poslancev v razpravni dvorani določijo glede na velikost poslanskih skupini, če imajo poslanske skupine enako število članov, pa ga določijo z žrebom.
Za pripravo ustanovne seje skrbi dosedanji predsednik DZ, vodi pa jo najstarejši poslanec. V tem mandatu je to poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat. Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Ta nato na podlagi poročila o izidu volitev pripravi predlog za potrditev poslanskih mandatov.
O tem nato odloča državni zbor, in sicer skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Pred ustanovno sejo sicer ostaja odprto vprašanje, kako bo s potrditvijo mandata predsednika SDS Janeza Janše, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi zadeve Patria. Novi sklic državnega zbora nastopi mandat, če je potrjena več kot polovica mandatov novih poslancev.
Poslovnik DZ še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev. Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora.
Novoizvoljeni poslanci pa morajo najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju DZ ustanoviti poslanske skupine.
