Pod sporočilo za javnost se je podpisalo 11 raziskovalcev Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, med njimi Dragan Petrovec, Ljubo Bavcon, Renata Salecl in Alenka Šelih, opozarjajo pa "na resen problem nižanja standardov javne razprave, ki občasno prehaja v rušenje temeljev državnosti".
Po njihovem mnenju je popolnoma nedopustna praksa, po kateri visoki politiki, ki se znajdejo v različnih postopkih, svojo oceno o obstoju pravne države v Sloveniji podajajo glede na to, ali so v postopku uspešni ali ne. "Nedopustno je, da pri tem oni sami in njihovi somišljeniki javno napovedo 'uporabo vseh sredstev', pri čemer to v praksi pomeni tudi medijsko in drugo diskvalifikacijo konkretnih tožilcev in sodnikov (in celo njihovih družinskih članov in prednikov), ki so v postopku odločali ali bodo v prihodnosti (potencialno) še odločali o zadevi," so zapisali.
Še posebej zaskrbljujoče pa je, dodajajo, da se "v sistematično spodkopavanje tretje veje oblasti naše države vključujejo nekateri pravniki, ki jim je že od samega začetka jasno, da je neki politik nedolžen, ves postopek pa zarota državnih tožilcev in sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena v reševanje".
Ker menijo, da takšna stališča in dejanja zelo slabo vplivajo na razmere v družbi, pozivajo k razumnemu, a odločnemu odzivu vseh posameznikov in ustanov, vključno z najvišjimi predstavniki države. Menijo namreč, da se je treba jasno opredeliti proti pritiskom na konkretne tožilce in sodnike in proti diskreditaciji sodstva v celoti in počez. "Visoki državni funkcionarji obeh drugih vej oblasti, pravni strokovnjaki, ki se oglašajo v javnosti, in ugledni novinarji ter uredniki lahko tukaj naredijo veliko z lastnim zgledom," so prepričani.
Ob tem pojasnjujejo, da je na ustavi in zakonih temelječe in od političnih pritiskov neodvisno delo državnih tožilcev in sodnikov namreč v temeljnem interesu državljanov.
V sporočilu so sicer še zapisali, da je soglasje glede nujnosti odprte javne razprave o vseh pomembnih družbenih vprašanjih pomemben temelj delovanja demokratične države. A moderna država lahko uspešno deluje le, če se njeni pripadniki trudijo razpravljati na ravni razumske izmenjave stališč, tudi o delu slovenskega pravosodnega sistema, ki ga je prav gotovo treba vseskozi izboljševati, so še dodali.
