c S

Sodišče v Strasbourgu razsodilo proti Sloveniji glede varčevalcev LB; Ljubljana razočarana

17.07.2014 08:00 Strasbourg/Ljubljana/Zagreb, 16. julija (STA) - Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Ališić in drugi, treh varčevalcev iz BiH, razsodilo proti Sloveniji in Srbiji glede starih deviznih vlog v LB oz. Investbanki. V končni sodbi jima je naložilo, da morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo vseh varčevalcev. Ljubljana je razočarana, ker ni upoštevalo nasledstva.

Veliki senat sodišča je razsodil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.

V končni pilotni sodbi je razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.

Državi morata tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot slovenskim oziroma srbskim državljanom, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank. Gre za sistemski problem in državi morata v letu dni najti sistemsko rešitev za njihovo plačilo.

Tako kot v primeru izbrisanih bo tako morala Slovenija zdaj pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evropa, ki nadzira uresničevanje sodb.

V primeru Slovenije - ki je po teritorialnem načelu na podlagi ustavnega zakona v začetku 90. let prejšnjega stoletja poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju - pomeni, da bo morala najti takšno sistemsko rešitev, po kateri bi takoj izplačala varčevalce z vlogami do okoli 500 evrov, ostale pa v petih letih v desetih polletnih obrokih preko slovenskih bank.

Na podlagi sodbe morata Slovenija in Srbija vsakemu izmed pritožnikov v treh mesecih plačati tudi nepremoženjsko škodo v višini 4000 evrov skupaj z obrestmi.

Veliki senat je soglasno odločil tudi, da bodo za leto dni preložili preučitev vseh podobnih primerov proti Sloveniji in Srbiji.

Odločitev, da ostale države naslednice - Hrvaška, BiH in Makedonija - tožnikom niso kršile človekovih pravic - je 17-članski senat sprejel s 15 glasovi, dva sodnika sta dala ločeno mnenje. Ločeno mnenje sta podala nemška sodnica Angelika Nussberger, ki jo je Slovenija izbrala za nadomestnega sodnika, potem ko je bil po prvi sodbi v zadevi izločen slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič, in srbski sodnik Dragoljub Popović. Opozorila sta predvsem na dejstvo, da sodišče ni upoštevalo nasledstva.

Sedemčlanski senat sodišča je o zadevi prvič odločil 6. novembra 2012. Veliki senat pa je danes sporočil odločitev, potem ko je sodišče ugodilo pritožbi Slovenije in Srbije, ki sta februarja 2013 zahtevali ponovno obravnavo pred velikim senatom sodišča. Obravnava pred velikim senatom je potekala 10. julija lani.

Slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca, ki je kot agentka na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, kot tudi visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, sta sodbo označili za veliko razočaranje, saj sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre za vprašanje nasledstva. Po besedah pravobranilke tudi ni upoštevalo argumenta Slovenije, da je treba vprašanje starih deviznih vlog reševati po t. i. načelu teritorialnosti.

Ana Polak Petrič je ob tem izrazila prepričanje, da sodba ne more izničiti obveznosti držav naslednic, ki izhajajo iz sporazuma o nasledstvu, po katerem se morajo o tem vprašanju dogovoriti. "To dejstvo bomo morali upoštevati v kontekstu implementacije sodbe in v kontekstu preverjanja nadaljnjih ukrepov Republike Slovenije," je dejala.

Po njenih besedah je sicer dejstvo, da varčevalci niso mogli dvigniti privarčevanih deviz toliko časa, kršitev njihovih človekovih pravic. "A dejstvo je tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na teritoriju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo sedaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic," je dodala. Kot pozitiven vidik sodbe pa je izpostavila izključitev prenesenih deviznih vlog, ki so že bile plačane na Hrvaškem.

Premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, je prav tako izrazila razočaranje nad sodbo. "Pričakovali smo, da bi to zadevo reševali v okviru sukcesije, kar je Slovenija vseskozi zagovarjala. Je pa dejstvo, da je sodbe sodišč treba spoštovati," je dejala v Bruslju.

Priprava akcijskega načrta bo sicer padla na pleča nove vlade, vendar v zmagovalki nedeljskih predčasnih volitev, Stranki Mira Cerarja, odločitve sodišča še niso želeli komentirati. Kot je za STA dejal profesor mednarodnih odnosov Milan Brglez, ki je bil izvoljen za poslanca SMC, morajo razsodbo najprej preučiti.

Pričakovano pa so zadovoljni v Sarajevu in Zagrebu.

"Presrečna sem, saj se je danes dokončno potrdilo, da je evropsko sodišče resnično neodvisno sodišče in ne politično sodišče. To je največja bitka, ki jo je BiH doslej vodila in dobila pred evropskim sodiščem," pa je razsodbo komentirala Monika Mijić, predstavnica vlade BiH na sodišču v Strasbourgu. "Po 23 letih, odkar se vleče problem starih deviznih vlog v LB, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH in na Hrvaškem," je dejala.

Tudi Mujčin Bešlo, pravni zastopnik treh pritožnikov iz BiH v primeru, je za STA po izreku sodbe povedal, da "je ta dan vesel dan" - tako zanj kot tudi za varčevalce, ki so imeli svoje prihranke v srbskih in slovenskih bankah in na svoj denar čakajo že 25 let.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je ocenila, da je sodba pokazala, da tu ni šlo za vprašanje sukcesije, temveč da gre za vprašanje povračila prihrankov konkretnim varčevalcem s strani konkretne banke. Potrdila je, da se sodba nanaša na varčevalce LB, ki še niso bili izplačani.

Potrdila je tudi, da se sodba ne nanaša neposredno na prenesene devizne vloge, "vendar pa se vsekakor odraža tudi na ta primer glede na to, da je Hrvaška subjekt, na katerega so varčevalci prenesli svoje terjatve". Ob tem je spomnila, da Hrvaška ta denar zahteva od Slovenije ter da gre za približno 300 milijonov evrov brez obresti.

Hrvaško zunanje ministrstvo pa je v sporočilu poudarilo, da pričakujejo, da bo Slovenija kot članica EU ukrepala v skladu s sodbo in umaknila vse ovire v svoji zakonodaji, da bo nemoteno izplačala vse varčevalce LB ter da bo kot večinska lastnica LB in NLB vplivala na čim prejšnji začetek izplačila vseh prihrankov z obrestmi vred.

Kolikšen bo finančni zalogaj, ki čaka Slovenijo, za poplačilo starih deviznih vlog LB, še ni znano, o tem pa se niso hoteli izrekati niti na finančnem ministrstvu v Ljubljani. Kot so sporočili, morajo sodbo najprej natančno preučiti, šele nato bo mogoče podrobneje komentirati možne načine njenega uresničevanja. Dodali so, da se sodba ne izvršuje neposredno, zato o konkretnejših zneskih v tem trenutku ni mogoče sklepati.

Znano pa je, da v BiH ni bilo poplačanih še okoli 160.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi imeli konec leta 1991 skupno za okoli 108 milijonov evrov vlog. Pri podružnici LB Zagreb pa gre za 115.000 varčevalcev, ki so imeli skupno za 143 milijonov evrov deviznih vlog. Temu je treba dodati še obresti.