Razprava o rahljanju davčnega primeža, mere razlike med neto plačo zaposlenega in celotnimi stroški dela, je prva v sklopu tematskih razprav o strukturnih reformah, ki jih načrtuje evroskupina v okviru prizadevanj za spodbuditev rasti in zaposlovanja.
Enajst članic območja evra - Avstrija, Belgija, Estonija, Francija, Nemčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija - je dobilo iz Bruslja priporočila, naj zrahljajo davčni primež.
Evroskupina je danes ob sprožitvi razprave o tem vprašanju izpostavila, da je treba rahljanje davčnega primeža kompenzirati z drugimi ukrepi ob spoštovanju fiskalnih ciljev.
Zaželeni so rezi izdatkov, dohodkovno nevtralne davčne prerazporeditve z dela na dohodek, na primer davek na potrošnjo, periodični davek na nepremičnine ali okoljski davek, so še poudarili ministri v skupni izjavi.
Finančni ministri članic območja evra se bodo k temu vprašanju vrnili septembra. Evropska komisija bo medtem pripravila analizo najboljših praks na tem področju. To vprašanje bo tudi pomemben dejavnik v razpravi o proračunskih načrtih za prihodnje leto.
Zmanjšanje davčne obremenitve dela na proračunsko nevtralen način lahko občutno spodbudi rast, zaposlovanje in konkurenčnost, je poudaril Siim Kallas, ki je po odhodu Ollija Rehna v Evropski parlament začasno prevzel posle komisarja za gospodarske in denarne zadeve.
Enotna preusmeritev davčnega bremena z dela na potrošnjo v območju evra bi lahko v prihodnjem desetletju prinesla 65 milijard evrov in ustvarila 1,4 milijona delovnih mest, so izračunali v komisiji.
Območje evra je sicer danes uradno odobrilo naslednji obrok pomoči Grčiji, ki znaša milijardo evrov in bo izplačan ta teden. To je druga tranša v okviru svežnja 8,3 milijarde evrov, ki je bil pogojno odobren spomladi.
V sklopu tega svežnja preostane še milijarda, a zanjo mora Grčija še izpolniti določene pogoje. Grčija je danes na zasedanju evroskupine v Bruslju napovedala, da bo pogoje za naslednji obrok pomoči izpolnila v začetku avgusta, je pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Ko bo Grčija izpolnila še pogoje za naslednjo milijardo in ko bo ta izplačana, bo v evropskem reševalnem mehanizmu v sklopu drugega programa pomoči zanjo na voljo še 1,8 milijarde.
Prvi program pomoči za Grčijo, dogovorjen maja 2010, je predvideval do 110 milijard evrov posojil v treh letih. Drugi program, dogovorjen februarja 2012, pa 130 milijard evrov, vključno z neporabljenimi sredstvi iz prvega programa.
Dijsselbloem je danes potrdil, da se bodo predstavniki trojke ta teden vrnili v Grčijo na tehnično misijo, a da se bo naslednji celovit pregled izvajanja programa začel po poletnem premoru.
Območje evra je danes uradno potrdilo tudi že prej odobrenih 600 milijonov evrov pomoči za Ciper, ki je doslej iz evropskega reševalnega sklada prejel 5,35 milijarde od okoli devetih milijard, ki so zanj predvidene do leta 2016.
Prav tako je območje evra danes odobrilo prošnjo Španije, da predčasno vrne 1,3 milijarde evrov od pomoči, ki jo je prejela iz evropskega reševalnega sklada za dokapitalizacijo bank.
Španija, ki je program pomoči končala konec lanskega leta, je prva programska država, ki je prostovoljno zaprosila za predčasno vrnitev posojila.
Od decembra 2012 do februarja 2013 je Španija iz evropskega reševalnega sklada prejela 41,3 milijarde evrov. Celotno posojilo iz evropskega reševalnega sklada naj bi vrnila do konca leta 2027.
O nedavni odločitvi slovenske vlade, da se do imenovanja nove vlade ne sme končati noben privatizacijski postopek niti začeti noben nov postopek, v okviru evroskupine ni bilo govora niti je v Bruslju uradno niso želeli komentirati.
Dijsselbloem je po koncu zasedanja povedal, da se s slovenskim finančnim ministrom Urošem Čuferjem o tem danes niso pogovarjali. Na vprašanje, kaj meni o odločitvi slovenske vlade, je odgovoril, da nima mnenja.
Enako se je danes odzval tudi Kallas. V Evropski komisiji so sicer že minuli teden sporočili, da odločitve ne komentirajo.
Neuradno pa v Bruslju v povezavi s tem pojasnjujejo, da je pomembno, da začne čim prej delovati vlada s polnimi pooblastili, da bo lahko Slovenija uresničila vse zaveze in priporočila, ki jih je dobila, tudi glede privatizacije.
Dijsselbloem je danes na novinarski konferenci dobil tudi vprašanje, ali bo položaj šefa evroskupine zamenjal za komisarski položaj. Ugiba se namreč, da bi ga lahko nizozemska vlada imenovala za kandidata za evropskega komisarja.
"Za to vprašanje imam standarden odgovor. Službo že imam, pravzaprav imam dve in ta kombinacija mi je všeč," je dejal Dijsselbloem, ki je sicer tudi nizozemski finančni minister. "Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. Počakajmo, pa bomo videli," je še dodal.
