Kot pravi Nussdorferjeva, ugotavljajo, da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, ki ni vedno v službi ljudi in občasno ne ščiti skupne javne koristi ter ne zadovoljuje ustrezno potreb in interesov vseh prebivalcev.
Zato je pozvala vse državne institucije in lokalne skupnosti, da pri svojem delu in sprejemanju odločitev brezpogojno spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine.
Med drugim varuhinja opozarja, da se zakonodaja, tudi zaradi finančne krize, včasih sprejema zelo na hitro, zakonske rešitve pa so nedomišljene, nekatere celo v nasprotju z ustavo. Kot primera je izpostavila zakon za uravnoteženje javnih financ in tudi nepremičninski zakon, o katerih je presojalo tudi ustavno sodišče.
"Gospodarska kriza ne sme biti povod za hitro in nepremišljeno spreminjanje zakonodaje in krčenje pravic ljudi," poudarja varuhinja in dodaja, da se kljub krizi ne smejo krčiti zagotovljene ravni socialne in zdravstvene zaščite. A kot ugotavlja, "kriza žal zobe brusi na najranljivejših, socialno izključenih skupinah, zajema vse več ljudi, na drugi strani pa so razlike s tistimi, ki so zelo dobro plačani za svoje delo ali celo nedelo".
Varuhinja poudarja, da tudi neučinkovito sodno varstvo pripomore k pravno neučinkoviti državi. Varuh namreč tudi tokrat opozarja na nesprejemljivo dolgotrajnost sodnih in upravnih postopkov. Po besedah Nussdorferjeve še vedno prepočasi potekajo pritožbeni postopki na ministrstvu za delo. Neučinkoviti oz. premalo učinkoviti so tudi nadzorni mehanizmi države, še ugotavljajo pri varuhu.
Posebej pereče je področje pravic, povezanih s trgom dela. Veliko je brezposelnih, nadzor nad kršitelji je neučinkovit, vse več je novodobnih oblik izkoriščanja delavcev, sistemskih rešitev določenih problemov pa še ni, je nanizala Nussdorferjeva. Spomnila je, da so na to temo pripravili poseben posvet. Varuh lahko namreč na kršenje pravic delavcev pri zasebnih delodajalcih, kjer zaznavajo največ kršitev, le opozarja.
Nussdorferjeva kot problem izpostavlja tudi nestrpen oz. sovražen govor, zlasti opažajo veliko sovražnosti v spletnih vsebinah. Po njenih besedah so se nakopičili problemi zdravstvenega varstva, kjer so med drugim opozarjali na predolge čakalne dobe, nevzdržne razmere na ljubljanski urgenci, previsoke temperature poleti na nekaterih bolnišničnih oddelkih, na pomanjkanje pedopsihiatrov, težave na področju diagnostike in zdravljenja otrok s posebnimi potrebami, težave na otroški srčni kirurgiji, ipd.
Prav tako so se po njenih besedah ukvarjali z okoljsko problematiko ter s problemi s področja lokalne samouprave. Da je življenje težko, jih je opozarjala tako romska populacija, pa tudi večinsko prebivalstvo.
Že več let pa varuh opozarja tudi na popravo krivic, ki jih je storila država. Glede izbrisanih po besedah Nussdorferjeve ob zakonski ureditvi pričakujejo tudi opravičilo. Prav tako opozarjajo na spoštovanje človekovega dostojanstva žrtev povojnih zunajsodnih procesov in njihovih svojcev ter na obveznost države, da odkrije znane lokacije množičnih grobišč v Sloveniji ter končno zagotovi simbolni pokop posmrtnih ostankov žrtev in postavi primeren spomenik.
V zvezi z zadevo Patria je Nussdorferjeva ponovila, da se nanjo ni nihče konkretno obrnil. Je pa varuhovo stališče, kot ga zavzame v vseh postopkih, da morajo ti potekati brez nepotrebnega odlašanja - glede na situacijo, predvolilni čas, ločena mnenja ustavnih sodnikov, mnenja nekaterih pravnih strokovnjakov pa čim prej. V medijih so zasledili, da je zadeva prednostna in pričakujejo, da bo tudi v primernem času rešena, je dodala.
