c S

Sodišča v letu po podpisu zaveze na več področjih dosegla ciljno stanje

01.07.2014 17:25 Ljubljana, 01. julija (STA) - Kljub izrazitemu poslabšanju pogojev za delo je sodstvo v letu dni po podpisu zaveze pri vrsti ključnih področjih doseglo ciljno stanje ali bistvene premike na bolje, ugotavljajo na vrhovnem sodišču. Na splošni ravni je v zadnjem letu prišlo do 11,7-odstotnega zmanjšanja števila nerešenih zadev.

Vrhovno sodišče je zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu podpisalo 4. junija lani. Kakor je zapisano v njej, se bo število nerešenih zadev ob nespremenjenem pripadu zmanjšalo po tri odstotke letno v letih 2013 in 2014. Višja sodišča pa bodo pritožbo v vseh zadevah rešila povprečno v treh mesecih.

Zaveza je med drugim predvidevala, da bi se čas reševanja prvostopenjskih pravdnih zadev skrajšal - na okrajnem sodišču bi zadeva v povprečju trajala devet mesecev, na okrožnem pa 11,5 meseca.

Specializirane kazenske zadeve naj bi se po zavezi reševale v šestih mesecih od pravnomočnega obtožnega akta, ostalo pa v roku 12 mesecev. Trideset odstotkov prvostopenjskih gospodarskih zadev naj bi se rešilo v dveh do treh mesecih, 50 odstotkov v letu dni, ostale zadeve, t.i. veliki spori, pa bodo v reševanje dodeljene prej kot v devetih mesecih, piše v zavezi.

Z vrhovnega sodišča so sporočili, da je povprečni pričakovani čas reševanja zadev konec maja znašal sedem mesecev pri pomembnejših zadevah oziroma 3,2 meseca pri vseh zadevah. Pritožbe v vseh vrstah zadev na višjih sodiščih so v povprečju rešene v manj kot treh mesecih. Na kazenskem področju je rešenih v povprečju 30 odstotkov več zadev kot prej, povprečni čas odločanja znaša 8,3 meseca, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Tudi pri prekrškovnih zadevah je cilj presežen za kar dva meseca, povprečni čas njihovega reševanja trenutno znaša 2,8 meseca, dodajajo. Pomembne rezultate so v sodstvu dosegli tudi na področju reševanja gospodarskih zadev. Več kot 60 odstotkov zadev se reši v letu dni.

Maja letos je povprečni pričakovani čas pravdnih zadev pred okrožnimi sodišči znašal 11,9 meseca, pred okrajnimi sodišči pa 9,4 meseca.

Do poslabšanja razmer je prišlo le na delovnih in socialnih sodiščih. Čeprav so z organizacijskimi ukrepi tudi ta sodišča močno izboljšala svoje poslovanje, je na njihovo delovanje negativno vplival visok pripad različnih sporov, v katerih je tožena stran država, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Tovrstni masovni spori so za sodišča nepredvidljivi, obsegajo pa kar polovico vseh zadev pred delovnimi sodišči, izpostavljajo.

Izrazito negativen vpliv na poslovanje sodišč je imelo tudi veliko pomanjkanje finančnih sredstev za vodenje sodnih postopkov, ki ga je povzročila sprememba stečajne zakonodaje, pravijo na sodišču. Poudarjajo, da je sodstvo letošnje leto začelo z desetimi milijoni manj, kot jih je na voljo imelo lani, obenem pa je sprememba stečajne zakonodaje prinesla dodatno nepričakovano obremenitev v višini skoraj 17 milijonov evrov. Vlada je sicer naknadno zagotovila tri milijone, vendar sodišča zaradi nenadzorovane rasti števila stečajev ocenjujejo, da bo sredstev za vodenje sodnih postopkov zmanjkalo že v avgustu.

Zaveza je zgolj del siceršnjih prizadevanj za strateško prenovo poslovnih procesov, ki jih sodstvo izvaja že nekaj let, dodajajo. Uspeh prizadevanj pa je v veliki meri odvisen od sodelovanja z drugima vejama oblasti. Vlada tako ni bila vedno dovolj odzivna na svojem področju pri ustvarjanju kadrovskih in materialnih pogojev za delo sodišč, pripravi sistemske zakonodaje in skrbi za splošno pravno kulturo.

LEXI Spoznajte LEXI Ni vključena v vaš paket