Šoba je bil decembra 2011 spoznan za krivega, da je nekdanjemu državnemu sekretarju na gospodarskem ministrstvu Borisu Šuštarju pomagal pri zlorabi položaja. Obsojen je bil na pet let zapora in 20.000 evrov kazni ter povrnitev nekaj manj kot 44.000 evrov protipravno pridobljenega premoženja. Višje sodišče je sodbo potrdilo. Šoba se je z zahtevo za varstvo zakonitosti nato obrnil še na vrhovno sodišče, ki je zahtevo zavrnilo.
Odločitev vrhovnega sodišča je Šoba izpodbijal v ustavni pritožbi, v kateri je trdil, da so mu bile z izpodbijanimi sodbami kršene ustavne pravice. Vrhovno sodišče naj mu ne bi poslalo oziroma vročilo odgovora, ki ga je na njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti podalo vrhovno državno tožilstvo. Trdil je, da zapis vrhovnega sodišča v obrazložitvi, da so mu poslali odgovor, a se o njem ni izjasnil, ni resničen.
Po ugotovitvah ustavnega sodišča je iz spisov razvidno, da odgovor vrhovnega tožilstva pritožniku ni bil vročen, saj vrhovno sodišče ni imelo dokaza o vročitvi odgovora. Enako je sporočil vodja kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, ki je pojasnil, da je v spisu ljubljanskega okrožnega sodišča nevročeno sodno pismo.
Ustavno sodišče ob tem poudarja, da je skladno z ustavo v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic. In vrhovno sodišče Šobi ni omogočilo, da bi se pred odločanjem senata vrhovnega sodišča seznanil s pisnim odgovorom vrhovnega državnega tožilca in se glede njega tudi izjavil. Zato odločba o zahtevi za varstvo zakonitosti temelji na postopku, v katerem je bila pritožniku kršena ustavna pravica.
Senat ustavnega sodišča v sestavi Jadranka Sovdat, Ernest Petrič in Jasna Pogačar je tako soglasno odločil, da se ustavni pritožbi ugodi. Izpodbijano sodbo vrhovnega sodišča je razveljavil in zadevo vrnil v novo odločanje.
