Črnak Megličeva je v četrtek spomnila, da je DZ leta 2011 na poslansko pobudo sprejel zakon o socialnem podjetništvu, ki je postavil temelje za razvoj socialnega podjetništva.
Za večjo vlogo in večje število socialnih podjetij, povečanje števila delovnih mest v socialnih podjetjih in dvig deleža socialnega podjetništva v bruto domačem proizvodu pa je treba po njenih besedah razvijati podporno okolje in spremeniti tudi določene druge zakone.
Ena takih sprememb je novela zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Osnovi cilj predlaganega zakona je omogočiti brezplačen dostop do nepremičnega premoženja države ali občin vsem subjektom s statusom socialnega podjetja za obdobje, ki ni daljše od treh let.
Po izteku tega obdobja pa naj bi socialna podjetja dobila možnost, da isto nepremično premoženje vzame v najem s sklenitvijo neposredne pogodbe.
Zakon predvideva, da mora socialno podjetje v času brezplačne uporabe prostorov ves čas delovati po načelih socialnega podjetništva. V primeru kršitve tega pogoja pa novela predvideva sankcije vrnitve neopravičeno prejetih koristi v višini najemnin.
Črnak Megličeva je poudarila, da so k sprejemu novele pozivale predvsem lokalne skupnosti, ki želijo, da čim prej dobijo zakonsko podlago za spodbujanje socialnega podjetništva v njihovem okolju in s tem za ustvarjanje novih delovnih mest in blaženje socialne situacije v njihovem okolju.
Socialna podjetja v svojem delovanju sicer namesto cilja dobička zasledujejo cilj družbene koristnosti in s tem prispevajo tudi k povečevanju možnosti zaposlovanja težje zaposljivih kategorij prebivalstva.
