Po besedah notranjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Gregorja Viranta sodišča v zvezi z vprašanjem vračila niso oblikovala stabilne sodne prakse, njihove odločitve so bile različne. Tako so s sindikati, kot pravi, sklenili razumen kompromis. Po predlogu novele, ki jo DZ obravnava po nujnem postopku, bo delodajalec zaposlenemu moral ponuditi dogovor o vračilu omejenega obsega preveč izplačane plače, kar lahko zaposleni sprejme ali ne. V slednjem primeru gre delodajalec v tožbo in bo o vračilu odločilo sodišče, je pojasnil minister.
Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je ob tem poudaril, da sindikati niso odstopili od stališča, da delavec ne more nositi odgovornosti za napake delodajalca. So se pa, kot je pojasnil, bali, kako bi v teh primerih ravnala sodišča.
Janja Klasinc (PS) in Majda Potrata (SD) sta opozorili na problem tistih, ki so preveč izplačane plače že vrnili. Pozvali sta, da se to uredi v zakonskih določbah tako, da jim bo povrnjena razlika do v noveli predlagane omejitve zneska vračila.
Katarina Hočevar iz poslanske skupine DL, kjer so na podlagi mnenja zakonodajnopravne službe DZ pripravili tudi nekaj amandmajev, je ob tem izrazila veselje, da se po novem z novelo predvideva tudi odgovornost za škodo zaradi napačne prevedbe plač. Prav tako bo po novem mogoč tudi ugovor na inšpekcijski zapisnik.
Sonja Ramšak (SDS) ter Jožef Horvat (NSi) pa sta dejala, da sicer spoštujeta dogovor med vlado in sindikati, zaradi česar noveli ne bosta nasprotovala. Toda po njunem mnenju zaposleni ne morejo biti odgovorni, če jim je nekdo odredil višjo plačo.
Virant se strinja, da zaposleni za preveč izplačane plače niso krivi. Poudarja pa, da tudi po starodavnih pravilih civilnega prava velja, da če si nekaj pomotoma ali neupravičeno dobil, to vrneš.
Predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju je v sodelovanju s predsednikom Sindikata vojakov Slovenije Gvidom Novakom vložil tudi nepovezani poslanec Ivan Vogrin. A ta predlog, ki so ga prav tako obravnavali danes, je po mnenju večine članov odbora neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
V predlogu so predvideli odpravo neustavnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Po predlogu bi moral s pogodbo soglašati po najmanj en reprezentativen sindikat iz vsake dejavnosti in poklica. Vogrin opozarja, da vprašanje kvoruma kljub poteku dveletnega roka za odpravo neustavnosti še ni bilo rešeno. Zagotavljanje pravic, ki jih določa ustava, pa po Novakovem prepričanju ne more biti predmet socialnega dialoga.
Kot je poudaril Virant, rešitve v Vogrinovem predlogu novele niso usklajene s sindikati in niso v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Virant priznava, da je rok za odpravo neustavnosti že potekel, obenem pa poudarja, da so na ministrstvu predlog rešitve pripravili oktobra, v usklajevanju s sindikati pa sindikalni pogajalski skupini nista našli skupnega jezika.
Predlog deklaracije o ustavnih vidikih izvršitve odločbe ustavnega sodišča o občini Ankaran, ki je bila na dnevnem redu današnje seje, bo odbor obravnaval v četrtek.
