Novelo je v prvi polovici aprila vložila v postopek DL, podpise pa so takrat prispevali tudi vodje poslanskih skupin PS, SD in DeSUS.
Kot je ob začetku seje v imenu predlagatelja poudaril vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj, je ambicija zakona "pomagati pri odkrivanju deviacij, zaradi katerih so slabi krediti nastali". Dodal je, da bančniki nad razkrivanjem podatkov o slabih posojilih niso navdušeni, kar je normalno. "Današnja odločitev pa je politična, ne strokovna," je menil.
Braniselj je ob tem tudi zavrnil očitke, da bodo slovenske banke zaradi razkrivanja podatkov nekonkurenčne. Nasprotno, bolj bodo konkurenčne, saj jim bodo komitenti lahko bolj zaupali. Vedeli bodo namreč, da bodo slabi komitenti izločeni in da bodo slabi zaposleni klicani na odgovornost, je menil.
Noveli je na drugi strani ostro nasprotovala Jasna Iskra iz Banke Slovenije, ki je poudarila, da se kakovost posojil lahko dnevno spreminja in da neplačniki niso nujno sami krivi za določeno stanje. Gre lahko na primer za podizvajalce velikih gradbenih podjetij, ki niso prejeli plačila. "In sedaj bomo te ljudi stigmatizirali," je izpostavila.
Kot je poudarila, razkrivanje podatkov o kreditih ne bo vplivalo na obnašanje zaposlenih v bankah. Do tega bo prišlo šele, ko bodo zaključeni ustrezni pravni in kazenski postopki. Menila je tudi, da bi morala Slovenija pri vprašanju bančne tajnosti upoštevati mnenje Evropske centralne banke (ECB), kar so nekateri poslanci ocenili kot nepotrebno.
Sicer pa je Iskra napovedala, da bodo poslanci nad imeni, ki so pomagala ustvarjati bančno luknjo, presenečeni. Kot je poudarila, so med odgovornimi tudi politiki, a posameznih imen ni želela razkriti.
Do novele so bili sicer kritični tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS). Kot je izpostavil Novica Novaković, že obstoječi zakon krši načelo zaupnosti in prekomerno posega v bančno tajnost. Izpostavil je stališče ECB, da obstajajo tudi višji interesi, kot je interes razkrivanja, predvsem ohranjanje stabilnosti bančnega sistema in preprečitev, da bi se likvidnostna kriza spremenila v krizo solventnosti.
Braniselj se je strinjal, da je za slaba posojila v veliko primerih kriva vrsta objektivnih razlogov. "A račun smo dobili na mizo in smo ga bili dolžni plačati. Če so davkoplačevalci nekaj plačali, imajo pravico vedeti, kaj je to bilo," je izpostavil. Kot je še dodal, je bil del kreditov prenesen na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), nekdo drug pa je imel srečo, da je njegov ostal v banki. "To neskladje moramo odpraviti," je poudaril.
Jožef Jerovšek (SDS) se je strinjal, da morajo biti slaba posojila razkrita, saj še vedno ne vemo, kdo je odobril "očitno koruptivne, kriminalne kredite brez garancije, brez pokrivanja, brez zavarovanja". Kot je spomnil, so slovenske banke doslej uživale popolno tajnost, pa po njegovem niso bile konkurenčne.
Poslanka DL Katarina Hočevar pa je poudarila, da je cilj novele "v tem, da bo v prihodnje čim manj davkoplačevalskega denarja porabljenega zato, ker nekdo pri politiki podeljevanja kreditov ni bil dovolj gospodaren". Strinjala se je, da imajo davkoplačevalci pravico vedeti, kaj so plačali, sicer pa naj banke iščejo tuje vlagatelje.
Poslanki Sonja Ramšak (SDS) in Alenka Jeraj (SDS) pa sta bili med drugim kritični do Banke Slovenije, ki nasprotuje razkrivanju podatkov, vendar kot glavni nadzornik bančnega sistema sama ni opozorila na dogajanje v državnih bankah in je zato soodgovorna za nastali položaj.
Do novele pa sta bili kritični Janja Klasinc (PS) in Majda Potrata (SD). Prva je med drugim opozorila, da vse strokovne institucije ugotavljajo, da je besedilo novele ali močno pomanjkljivo ali pa posega v ustavne pravice subjektov, ki jih zadeva. Potrata pa je poudarila, da smo Slovenci nagnjeni k temu, da radi gledamo v podatke, vendar bi morali biti previdni, če javnost razen pravice vedeti druge funkcije v tej zgodbi nima. Poudarila je, da bi morali dati institucijam nadzora možnosti in pooblastila, da lahko opravijo svoje delo. Tudi Maša Kociper (ZaAB) je opozorila, da želijo nekateri poslanci in svetniki prevzeti vlogo organov nadzora.
Odbor je celoten predlog novele potrdil z 10 glasovi za in tremi proti.
