Posveta so se udeležili številni podjetniki. Kot je poudaril direktor in urednik Financ Peter Frankl, jih zanima, ali bodo elektronski računi pri poslovanju z javnim sektorjem pripomogli k temu, da bo vse bolj preprosto, da bo več zdrave pameti in učinkovitosti. Želijo si namreč preprosto, nebirokratsko okolje, v katerem bi lahko bolje živeli.
Uprava RS za javna plačila, ki je enotna vstopna in izstopna točka za eRačune v javnem sektorju, na uvajanju sistema dela že od leta 2010. Njena generalna direktorica Aleksandra Miklavčič je zagotovila, da elektronski račun ni nič zapletenega, saj ne spreminja poslovanja, temveč ga le avtomatizira in prinaša njegovo racionalizacijo.
Minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Gregor Virant je prepričan, da bo projekt uvedbe eRačunov uspešen. Gre za enega od kamenčkov v mozaiku eUprave, ki je bila od leta 2000 do 2008 zgodba o uspehu, a je potem zaradi pomanjkanja politične volje in denarja njen razvoj zastal. V zadnjem letu in pol pa so s pomočjo evropskih sredstev projekte ponovno zagnali.
Virant je poudaril, da so eUpravo vedno jemali kot izboljšavo procesov, zato je njen razvoj ves čas potekal z roko v roki s projektom poenostavljanja, čiščenja administrativnih ovir, ki pa jih je v slovenski državi še vedno preveč. "Imamo še vedno nadpovprečno zbirokratizirano javno upravo," je opozoril Virant.
Elektronski računi so sestavni del zgodbe o elektronskih javnih naročilih, kjer je Slovenija v velikem zaostanku, je povedal Virant in dodal, da v Italiji na primer ta sistem deluje že več kot deset let, v Sloveniji pa se šele uvaja. Težav pri uvedbi obveznega eRačuna sicer ob vzpostavljeni infrastrukturi ne pričakuje, pričakuje pa večplastne koristi, saj bodo eRačuni integrirani tudi v druge sisteme v javni upravi.
Posebej se Virantu zdi zanimiv modul obratne dražbe pri izvedbi javnega naročila na način, da ponudniki tekmujejo, kdo bo ponudil nižjo ceno. To naj bi javnim naročnikom prineslo velike prihranke. Za ponudnike pa je zanimiv eDosje, ki bo omogočil shranjevanje referenc, ki jih tako ne bo potrebno prilagati vsaki novi ponudbi.
Kot je ocenil Virant, zakonodaja o javnem naročanju v Sloveniji sploh ni slaba, saj omogoča racionalno in učinkovito poslovanje. Slaba pa je praksa, ker naročniki ne upajo prevzemati odgovornosti.
Zakonska obveza, da bodo morali biti od 1. januarja 2015 vsi računi, ki bodo prejeti v javnem sektorju, v elektronski obliki, naj bi zagotovila ustrezno kritično maso eRačunov in s tem pospešila in razširila njihovo uporabo tudi v poslovanju med podjetji. Izkušnje drugih držav EU namreč kažejo, da se uporaba eRačunov začne hitreje povečevati šele takrat, ko država začne z obvezno uporabo.
