Da bi bila novela na referendumu zavrnjena, bi morala proti njej glasovati večina volivcev, ki so glasovati veljavno, hkrati pa bi morala ta večina predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Prvi cilj je predlagateljem uspel, saj je po preštetih praktično vseh glasovih proti zakonu glasovalo 67,33 odstotka tistih, ki so prišli na volišča, za pa le 32,67 odstotka.
Ni pa predlagateljem uspelo doseči kvoruma, potrebnega za zavrnitev zakona. Za zavrnitev novele bi namreč moralo glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev oziroma 343.000 volivk in volivcev. Neuradni delni izidi pa kažejo, da se je glasovanja na referendumu udeležilo zgolj 200.042 ali 11,68-odstotka vseh volivk in volivcev.
Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," je dejala v enem izmed prvih odzivov.
Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi je, "da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje". Drugi vzrok je, da je "zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament".
K temu, da referendum ni uspel, so po besedah poslanske veliko pripomogli tudi mediji, pri "čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma". Četrti razlog pa je po njeni oceni to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo".
To, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, sicer po besedah Irglove kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. Napovedala je še, da bodo v SDS zdaj skrbno spremljali, kako se novela arhivskega zakona izvaja, posebej pa to, ali se bodo uresničile napovedi kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo imeli najbolj odprte arhive v Evropi.
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Grilc pa je izrazil veselje, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so potrdili novelo arhivskega zakona. Po njegovih besedah "nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma". Ljudje so namreč po njegovih besedah glasovali tako, da so prišli na volišča in glasovali za uveljavitev zakonske novele, pa tudi tako, da na volišča niso prišli.
Minister se je zato zahvalil državljankam in državljanom, da so potrdili novelo, pa tudi ekipi ministrstva za kulturo ter Arhiva RS, ki je po njegovih navedbah vložila ogromno znanja v to, da so v potankosti raziskali številne vsebine glede področja arhivov in vodili vsebinsko kampanjo.
Glede nizke volilne udeležbe je poudaril še, da nova referendumska zakonodaja od predlagatelja referenduma pričakuje, da zbere zadostni kvorum glasov proti. "Očitno z argumenti niso uspeli," je dodal.
Čudijo ga tudi nekatere napovedi pobudnikov referenduma, da se lahko noveli ob menjavi oblasti vnovič obeta sprememba. Opozoril je, da je bila novela zakona potrjena na referendumu, ki je najvišji izraz neposredne demokracije.
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je ocenil, da bo državni arhiv zdaj delal lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva. Kot je dejal, so se namreč od sprejetja arhivske novele do danes ukvarjali z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele.
Kakšne organizacijske spremembe v državnem arhivu zaradi novele sicer po njegovi oceni ne bodo potrebne. Kot je dejal, se namreč proces anonimizacije v primerih dostopa do gradiva za osebni interes izvaja že dve leti, zato "bo zadeva tekla naprej kot doslej, s tem da imamo zdaj za izvajanje tega procesa dejansko zakonsko podlago".
Napovedal je še, da bodo nadaljevali z objavo dokumentov na internetu, saj je bil eden od namenov zakona, da gradivo nekdanje Službe državne varnosti približajo ljudem.
Manj zadovoljna je predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver, ki pričakuje, da bo imela njena komisija več dela. Po noveli namreč varovanje občutljivih osebnih podatkov velja tudi za funkcionarje nekdanjega režima.
Glede veljavnosti dovoljenj za izredni dostop do arhivskega gradiva, s katerimi lahko raziskovalci vidijo tudi neanonimizirano gradivo, Valič Zverova ne ve, kako bo z njimi. Kot je dejala, v noveli sicer res ne piše, da sedanja dovoljenja za izredni dostop z uveljavitvijo novele ne veljajo več, res pa je, da tudi ne piše, da ostanejo v veljavi, je dodala. Predstavniki Arhiva RS in ministrstva za kulturo so sicer v referendumski kampanji večkrat zagotovili, da bodo sedanja dovoljenja ostala v veljavi.
Valič Zverova sicer pravi, da bo imela kmalu tudi v praksi možnost preizkusiti, ali besede kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo z novelo dobili najbolj odprte arhive v Evropi, tudi zares držijo. "Če temu ne bo tako, bom kot predsednica arhivske komisije razmislila o svojih nadaljnjih ravnanjih," je dejala.
Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v prvem odzivu dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovih besedah prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal.
Kot je dejal, se z zakonsko zapovedano anonimizacijo zmanjšuje možnost učinkovitega in hitrega proučevanja propadlega socialističnega režima, saj bo otežen dostop do partijskih in pravosodnih dokumentov ter dokumentov tajne politične policije.
Dejal je, da bo poslej ob naročanju partijskega in pravosodnega gradiva moral čakati, da ga anonimizirajo, hkrati pa pričakuje, da mu bodo, takoj ko se bo formirala komisija, v skladu z novimi zakonskimi pogoji odvzeli dovoljenje, ki ga ima za dostop do udbovskega gradiva.
Predsednica strokovne komisije za pripravo novele arhivskega zakona Nada Čibej pa je z izidom referenduma zadovoljna. Po njenih besedah bodo sedaj lahko arhivski delavci nemoteno opravljali svoje delo.
Pojasnila je, da bodo na področju obveznosti priprave in predaje arhivskega gradiva od javnopravnih oseb lažje delali ter da so z novelo postavili boljša izhodišča. Po njenih besedah je bolje urejeno področje lastnega varstva arhivskega gradiva.
Med novostmi je po besedah Čibejeve tudi dostopnost. Povedala je, da je bilo problematično, ker zakon iz leta 2006 ni zaznal občutljivih osebnih podatkov v določenih gradivih, ki se nahajajo tudi v regionalnih arhivih in ne morejo biti prosto dostopna. Povedala je, da se za raziskovalce z novelo zakona pravzaprav nič ne spreminja, ne v Arhivu RS, ne v regionalnih arhivih.
Med organizatorji kampanje je bila tudi SD. Njihova poslanka Majda Potrata nizko volilno udeležbo obžaluje, a dodaja, da so ljudje že pri kakšnem prejšnjem referendumu izrazili, da so zakoni, ki so strokovno zelo zahtevni, naloga politike in pripravljavcev, da se o tem dogovorijo. Po njenem mnenju je odgovorno, če se nekdo, če ni vedel, o čem voli, ni podal na volišča.
Po njenem mnenju je bila razprava okoli novele izrazito politična in ideološka. Prepričana je, da bo raziskovalcem novela celo koristila, saj natančno določa tako roke kot nekatere druge določbe. Argumenti nasprotnikov novele v referendumski kampanji so po njenem mnenju prazno govorjenje, ki ni imelo nobene trdne osnove v zakonu. "Žal so v tej argumentaciji sodelovali tudi strokovnjaki," je še dodala.
V Zavezništvu Alenke Bratušek jih razplet današnjega referenduma ni presenetil, saj pravijo, da so ves čas zagovarjali, da je predlagana ureditev dobra, da bolj kot do sedaj odpira arhivska gradiva. Tako so prepričani, da so to državljani prepoznali. "Sporočilo današnjega referenduma je tudi, da ljudi zanima predvsem pogled v prihodnost, preteklost pa naj se obravnava na podlagi strokovne in nepristranske razprave," so še dodali.
V zunajparlamentarni stranki Solidarnost pa so ocenili, da je izid referenduma "primazal veliko klofuto predlagateljem". Pričakujejo, da bo SDS znala prepričljivo pojasniti, zakaj 3,5 milijona evrov kot strošek referenduma ni bil uporabljen zaman.
Referendum o arhivski noveli je bil 22. referendum v zgodovini samostojne države, zaznamovala pa ga je predvsem ena najnižjih volilnih udeležb. Manj volivcev kot danes se je udeležilo le posvetovalnega referenduma o pokrajinah, na katerem je svoj glas oddalo 10,98 odstotka volilnih upravičencev.
