c S

Masleša: Sodniki morajo izkazovati etiko in integriteto

06.06.2014 15:42 Podčetrtek, 06. junija (STA) - Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je prepričan, da morajo sodniki izkazovati etiko in integriteto, ti vrednoti pa da močno vplivata na ugled in verodostojnost sodnega sistema. Ko gre za etična vprašanja, ni kompromisov, je dejal na današnji okrogli mizi v Podčetrtku v okviru Dnevov slovenskega sodstva.

Sodniki bi morali po mnenju Masleše ostati načelni do konca, saj izbiranje bližnjic ne izplača. Zlasti pri ključnih zadevah ne smejo sprejemati kompromisov, ker lahko sicer ljudem povzročajo krivico, je dodal.

Vprašal se je tudi, kje so meje samoomejevanja sodnikov oziroma ali morajo "živeti kot menihi". "Kje je meja med licemernim čistunstvom in pravo mero? Imeti moramo občutek za pravo mero in živeti s čisto vestjo," je dejal Masleša.

Tudi Marin Mrčela, predsednik skupine za boj proti korupciji Sveta Evrope - Greco, se strinja, da bi morali vsi sodniki spoštovati etični kodeks. Zavzel se je, da bi imeli sodniki svetovalce za etiko, ki bi jim svetovali v primerih, ko se sami ne morejo odločiti, kaj je etično in kaj ne.

Sicer pa Mrčela ugotavlja, da se Slovenija sooča s problemom nepriljubljenosti sodstva v javnosti. Vzrok po njegovem mnenju ni sistemska korupcija, ampak veliko število nerešenih sodnih zadev.

V razpravi je sodeloval tudi vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Kot je dejal, se zaveda, da imajo tudi sodniki osebno politično prepričanje, vendar to, kot je opozoril, ne sme vplivati nanje pri izreku sodb.

Ferlinc ostro nasprotuje diskreditaciji sodnikov in tožilcev. Ob tem je poudaril, da je v primeru političnih pritiskov težko ohraniti integriteto in neodvisnost dela tožilcev in sodnikov.

Vprašal se je tudi, ali so sodniki in tožilci sposobni solidarnosti, ko gre za t.i. montirane procese, ki vplivajo na integriteto sodišč. Po njegovem mnenju ima sicer slovenski sodni sistem na vseh stopnjah dobre sodnike.

Odvetnik Andrej Razdrih pa je opozoril, da pravosodje skozi zgodovino ni bilo nikoli priljubljeno, v kriznih časih pa je še bolj pod vplivom izvršilne oblasti. "Odvetniki in sodniki smo zelo povezani; če sodstvo dobro deluje, potem tudi odvetništvo dobro deluje. Odvetniki želimo enotno sodno prakso, pravno predvidljivost in varnost," je dejal Razdrih.

Okrogla miza je potekala v okviru tradicionalnih izobraževalnih Dnevov slovenskega sodstva, ki se bodo v organizaciji Slovenskega sodniškega društva sklenili v soboto.