Kot navajajo na vrhovnem sodišču, so omenjene tri milijone poknjižili na postavke okrožnih sodišč prejšnji teden.
Da bo sodiščem zmanjkalo okoli 14 milijonov evrov za kritje stroškov sodnih postopkov, je v začetku aprila opozoril predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Takrat je povedal, da ima sodstvo za vse stroške sodnih postopkov v letošnjem letu na voljo 16,8 milijona evrov, do konca marca pa je porabilo že 42 odstotkov teh sredstev. Tako trend kaže, da bo primanjkljaj sredstev za stroške sodnih postopkov letos znašal dobrih 14 milijonov evrov.
Kot pojasnjujejo na vrhovnem sodišču je do primanjkljaja sredstev prišlo zaradi spremembe stečajne zakonodaje decembra 2013, ki je obveznost plačila predujmov za stečajne postopke prenesla neposredno na proračune sodišč. Sodstvo je v postopku sprejemanja zakonodaje na te pričakovane negativne finančne posledice opozarjalo, vendar bilo pri tem preslišano, navajajo.
Pojasnjujejo še, da se je trend rasti števila stečajnih postopkov v aprilu in maju nadaljeval. Podatki iz vpisnikov do 31. maja kažejo, da je bilo od 1. januarja letos začetih 1537 osebnih stečajev in 589 stečajev pravnih oseb. "Za primerjavo: v istem obdobju lani je bilo začetih 324 osebnih in 246 pravnih, v celem letu 2013 pa 880 osebnih oziroma 933 pravnih stečajev," navajajo na vrhovnem sodišču.
Minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Senko Pličanič je že aprila dejal, da zakon o finančnem poslovanju ni krivec za to, da je sodstvo v resnih težavah. Po njegovem so razlog za to, da primanjkuje sredstev, gospodarske razmere. "Sodstvo je pač samostojna veja oblasti, ima svoj proračun in bi moralo racionalno, gospodarno upravljati z njim," je dejal.