Slika po volitvah zelo kompleksna, enoznačnih sklepov ni
Po evropskih volitvah je slika v EU zelo kompleksna. Sporočila so mešana, veliko je nejasnosti in ugibanj, tako da je o splošnih, enoznačnih sklepih izjemno težko govoriti, je opozoril analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Janis Emmanouilidis. "Prihodnji dnevi bodo vsaj tako razburljivi, kot je bil včerajšnji dan," je napovedal.
Evroskepticizem - ni take drame, kot se je napovedovala
Analitiki se v glavnem strinjajo, da se strah pred strmim porastom evroskeptičnih sil v EU ni uresničil ter izpostavljajo nestanovitno in nehomogeno delovanje teh sil, ki bodo po logiki svojega temeljnega raison d'etre težko ustvarjale resno skupno politiko na ravni EU.
Analitičarka EPC Corina Stratulat je opozorila, da ni jasno, ali bodo skrajne stranke sploh uspele oblikovati politično skupino v Evropskem parlamentu, za katero je potrebnih najmanj 25 poslancev iz najmanj sedmih držav, čeprav so skupaj dobile približno 24 odstotkov sedežev v parlamentu. Obstajajo različne nianse evroskepticizma - skrajna levica, skrajna desnica in mehki evroskeptiki in prav pri nobeni od teh skupin slika ni jasna, je menila.
Tradicionalne politične skupine bodo tako v Evropskem parlamentu po njeni oceni še vedno imele prevlado, vpliv evroskeptikov bo omejen. Le desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in evropski socialdemokrati (S&D) imajo skupaj več kot polovico sedežev, je ponazorila.
Izpostavila je tudi, da je bil britanski Ukip, velik zmagovalec evropskih volitev na Otoku, v tem mandatu po glasovanju najbolj lena stranka. Ker ni kaj dosti sodeloval pri evropskem odločanju, nanj tudi ni kaj dosti vplival.
Evroskeptiki so manj močni, kot se je pričakovalo pred pol leta, je izpostavil Emmanouilidis. Glas zanje je po njegovem mnenju predvsem protestni glas - rumeni ali rdeči karton vladajočim strankam in elitam. A kljub temu je njihov izid zaskrbljujoč - ne toliko zaradi vpliva na delovanje Evropskega parlamenta kot zaradi vpliva na nacionalni ravni, na primer francoska Nacionalna fronta in grška Siriza že pozivata k predčasnim volitvam. Zmaga Nacionalne fronte v Franciji je na sploh slaba novica teh evropskih volitev, je še poudaril Emmanouilidis.
A zaradi vpliva na nacionalno politiko lahko sicer evroskeptiki ohromijo delovanje EU, opozarja analitik EPC Fabian Zuleeg, ki svari pred "širitvijo britanske bolezni", češ da bo več članic delovalo po načelu, da zaradi populistov doma ne morejo zagovarjati premikov k več Evrope. To pa pomeni stagnacijo na ravni EU in še naprej delovanje po načelu, da je več integracije mogoče le, če kriza diha za ovratnik. Naslednje poglabljanje vezi med članicami je tako pričakovati na področju energije zaradi pritiskov ukrajinske krize, ki je osvetlila problem energetske odvisnosti od Rusije.
EU pred institucionalno bitko; ne Juncker ne Schulz ne bosta predsednik Evropske komisije
EU čaka sicer po volitvah institucionalna bitka med Evropskim parlamentom in voditelji članic unije. Glavno vprašanje je, ali bo ta bitka prerasla v vojno in kako dolga bo, je poudaril Emmanouilidis. Tudi to lahko ohromi delovanje EU in svetu znova pošlje nezaželeno sporočilo, da unija ni sposobna delovati učinkovito.
Prva fronta je odločanje o naslednjem predsedniku Evropske komisije, ki ga predlagajo voditelji članic s kvalificirano večino, izvoli ga pa Evropski parlament z absolutno večino. Lizbonska pogodba prvič določa, da je treba pri imenovanju predsednika komisije upoštevati izid volitev. Po tolmačenju parlamenta bi moral tako predsednik avtomatsko postati kandidat zmagovalne stranke, članice pa opozarjajo, da ni avtomatizma.
Na volitvah je zmagala desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), tako njen kandidat Jean-Claude Juncker pričakuje, da bo postal predsednik. A tudi kandidat evropskih socialdemokratov Martin Schulz napoveduje bitko za ta položaj.
"Če bi moral staviti, bi stavil, da ne Juncker ne Schulz ne bosta postala predsednik Evropske komisije, bosta pa oba dobila dobri službi," je ocenil Emmanouilidis. Analitik pričakuje, da bo na koncu imenovan kompromisni kandidat, ter ocenjuje, da to ni tako zelo hud udarec evropski demokraciji, saj je treba ta proces, ki je šele v povojih, gledati dolgoročno. V prihodnje je po njegovem mnenju mogoče pričakovati močnejšo povezavo med izidom volitev in imenovanjem predsednika komisije.
Udeležba vzbuja upanje, a spremembe trenda še ni
Dejstvo, da je volilna udeležba 43,09-odstotna, torej za malenkost višja kot leta 2009, ko je bila 43-odstotna, vzbuja upanje, da se bo trend v prihodnje obrnil, a za zdaj se še ni, je opozorila Stratulatova. Tudi Emmanouilidis opozarja pred pretiranim navdušenjem - udeležba se je stabilizirala, ni šla navzgor.
