Koncept preferenčnega glasu po Zagorčevih besedah vpliva na to, da lahko volivci spremenijo voljo politične stranke, ki je interno določila vrstni red kandidatov. Preferenčni glas torej emancipira volivce v odnosu do političnih strank, saj jim daje odločilni vpliv, da lahko spremenijo neko kadrovsko idejo stranke. To se mu zdi z vidika demokratičnosti zagotovo dober element, saj imajo volivci dejanski vpliv na sestavo Evropskega parlamenta, tudi mimo zamisli političnih strank o vrstnem redu.
Na tokratnih evropskih volitvah je kar 77 odstotkov volivcev oddalo tudi preferenčni glas, s čimer so poskrbeli za nekaj presenečenj in premešali karte političnim strankam. Na vprašanje, kaj je botrovalo tolikšni uporabi preferenčnega glasu, Zagorc ugotavlja, da so na evropskih volitvah tokrat glasovali že tretjič in so bolj dosledni pri upoštevanju navodil, kako glasovati.
Prišlo je celo tako daleč, pravi Zagorc, da celo nosilec liste, ki je tudi predsednik stranke, ni bil izvoljen, kar da preferenčnim glasovom še toliko večjo težo. Z večjim upoštevanjem volivcev, da res izpolnijo glasovnico v skladu z navodilom in podelijo tudi preferenčni glas, se avtomatično povečuje tudi možnost, da bo preferenčni glas upoštevan, je dodal ustavni pravnik.
"Če toliko volivcev da preferenčni glas, je jasno, da vrstni red, kot so ga določile politične stranke, bolj kot ne ne bo več igral nobene vloge," še pravi Zagorc in ob tem opozarja, da so pogoji za upoštevanje preferenčnega glasu pri Evropskih volitvah precej nizki in bi se lahko zgodilo, da bi vsi kandidati dobili zadostno število preferenčnih glasov. Tega se bodo morale po Zagorčevih besedah zavedati tudi stranke.
Pri tem je po njegovem mnenju ključno vprašanje, kdo določa liste kandidatov in ali je postopek znotraj strank dovolj demokratičen in odprt za kandidate, ki imajo podporo v javnosti. Velik problem v Sloveniji je, da znotraj političnih strank nimamo prave demokracije, saj kandidatne liste dejansko določa vodstvo, kar kaže na elitističen pristop, pravi.
Še bolj kot na evropskih se ta slabost kaže na parlamentarnih volitvah, saj volivci tu nimajo korektivnega mehanizma, s katerim bi kaznovali stranko zaradi napačne sestave njihove liste. "To je ena ključnih zamer temu volilnemu sistemu," poudarja ustavni pravnik, saj ustava določa, da mora imeti volivec odločilen vpliv na dodelitev mandatov.
Takšnega vpliva pa ni mogoče zagotoviti samo z večinskim volilnim sistemom, kot predlagajo nekateri. Po mnenju Zagorca je ključno, da volivci dobijo možnost glasovanja o vseh kandidatih. Gre za t. i. glasovanje po preferencah, ki ga denimo poznajo na Irskem in Malti, v Sloveniji pa pri volitvah pripadnikov narodnih skupnosti v državni zbor. Volivci bi tako imeli možnost, da se opredelijo do vseh list kandidatov in jih razvrstijo po preferencah. S tem bi volivci dobili odločilen vpliv na sestavo parlamenta, politične stranke pa bi morale nagovarjati vse volivce, ne pa samo najbolj zvestih, še pojasnjuje Zagorc.
