V Sloveniji na volitvah v Evropski parlament namreč poznamo sistem odprtih kvot, kar pomeni, da volivci lahko dodelijo prednostni glas posameznemu kandidatu na listi. Mandati se tako ne delijo le glede na vrstni red kandidatov na listi, pač pa so s posamezne liste izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Pri tem se preferenčni glasovi za posameznega kandidata upoštevajo le, če njihovo število presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Tak sistem zagotavlja visoko stopnjo personalizacije volitev.
To se je izkazalo tudi na nedeljskih volitvah, ko so volivci oddali kar 304.767 preferenčnih glasov, kar predstavlja 77 odstotkov vseh veljavnih glasov. Visok odstotek preferenčnih glasov je bil sicer značilen za vse dosedanje evropske volitve, čeprav ni bil tako visok kot tokrat. Leta 2004 je preferenčni glas oddalo 72 odstotkov volivcev, leta 2009 pa 74 odstotkov.
S preferenčnimi glasovi so volivci na nedeljskih volitvah poskrbeli za nekatera presenečenja. S skupne liste NSi in SLS se je tako v Evropski parlament uvrstil predsednik SLS Franc Bogovič, ki je bil na kandidatni listi na zadnjem, osmem mestu. Prejel je namreč 7775 preferenčnih glasov oziroma 11,9 odstotka vseh glasov za listo NSi in SLS. Aleš Hojs, ki je kandidiral kot drugi na omenjeni listi, pa je dobil le 1543 preferenčnih glasov oziroma 2,36 odstotka glasov, namenjenih NSi in SLS.
Podoben primer se je sicer zgodil na prvih evropskih volitvah leta 2004, ko je bil tedanji predsednik SD Borut Pahor s preferenčnimi glasovi prav tako izvoljen z zadnjega mesta na listi.
Tudi na listi SD so volivci poskrbeli za presenečenje, saj v Evropski parlament niso izvolili predsednika stranke Igorja Lukšiča, ki je bil nosilec liste, pač pa drugouvrščeno Tanjo Fajon. Slednja je prejela 11.431 preferenčnih glasov oziroma 36,16 odstotka vseh glasov, namenjenih listi SD. Lukšiču pa je preferenčni glas namenilo 6691 volivcev ali 21,17 odstotka vseh, ki so glas oddali za SD.
Med vsemi 118 kandidati je največji odstotek preferenčnih glasov znotraj posamezne liste sicer prejel Jože Mencinger, ki ga je volilo 21.033 volivcev ali kar 80,67 odstotka vseh, ki so obkrožili listo PS. Sledi Zmago Jelinčič, za katerega je glasovalo 12.390 volivcev oziroma 77,7 odstotka vseh volivcev SNS, Jelku Kacinu pa je preferenčni glas namenilo 14.231 ali 74,07 odstotka volivcev njegove liste Kacin - Konkretno.
Mencinger, Kacin, Jelinčič in Violeta Tomić iz Združene levice so sicer po številu preferenčnih glasov prehiteli štiri izvoljene poslance (Bogoviča, Fajonovo, Romano Tomc in Patricijo Šulin), a so zaradi slabšega uspeha celotnih list, na katerih so nastopali, ostali pred vrati Evropskega parlamenta.
Med izvoljenimi poslanci je največji odstotek preferenčnih glasov prejel Igor Šoltes, in sicer 30.504 ali 73,93 odstotka glasov volivcev njegove liste Verjamem. Več kot 50 odstotkov preferenčnih glasov znotraj posameznih list so prejeli še izvoljeni poslanec DeSUS Ivo Vajgl (21.280 ali 66,39 odstotka), kandidatka Zares Darja Radić (2264 ali 61,02 odstotka), izvoljeni poslanec SDS Milan Zver (57.279 ali 58,35 odstotka), kandidat Piratske stranke Rolando Benjamin Vaz Ferreira (5818 ali 57,38 odstotka), kandidat Solidarnosti Dušan Keber (3404 ali 51,88 odstotka) in kandidatka Združene levice Violeta Tomić (10.936 ali 50,7 odstotka).
Sicer pa je bila večina izvoljenih evropskih poslancev izvoljena s preferenčnimi glasovi. Po številu jih je največ dobil Milan Zver (57.279), sledijo Lojze Peterle (31.624), Igor Šoltes (30.504), Ivo Vajgl (21.280), Tanja Fajon (11.431), Romana Tomc (10.723) in Franc Bogovič (7775). Edina, ki ni bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, pač pa glede na vrstni red na listi, je Patricija Šulin, za katero je preferenčni glas oddalo 1042 ali 1,06 odstotka volivcev SDS.
Vse liste so sicer prejele več kot polovico preferenčnih glasov glede na število skupnih glasov. Med vsemi listami so največji odstotek preferenčnih glasov, 87,74 odstotka, prejeli kandidati PS, sledi SD, katere volivci so oddali 83,19 odstotka preferenčnih glasov. Na tretjem mestu po odstotku preferenčnih glasov je lista Kacin - Konkretno (81,66), sledijo SNS (81,53), Zares (80,40), Združena levica (80,23), DL (79,83), Verjamem (79,78), NSi in SLS (77,05), Solidarnost (75,66) DeSUS (75,5), SDS (75,46), Slovenski narod (67,08), Sanjska služba (58,85), Piratska stranka (57,38) in Zeleni Slovenije (52,82).
