V Združenju bank Slovenije so spomnili, da že ves čas odločno nasprotujejo morebitni uvedbi davka na finančne transakcije v Sloveniji.
Prepričani so, da potencialni javnofinančni priliv od uvedbe davka ne bi odtehtal neposrednih negativnih posledic na predvidene zavezance, pa tudi ne stroškov, ki bi zaradi zahtevne informacijske podlage doleteli tako finančne institucije kot davčno upravo.
Istočasno so opozorili tudi na že obstoječo visoko davčno obremenitev bank v Sloveniji z lani uveljavljenim davkom na finančne storitve ter leta 2011 uvedenim davkom na bilančno vsoto bank. Prepričani so, da predstavljata ta dva davka dodatno breme za finančni sistem, posredno pa tudi za gospodarstvo in prebivalstvo.
V združenju so v razpravi o morebitni uvedbi davka na finančne transakcije zagovarjali stališče, da bi bilo treba v tem primeru vsekakor nujno ukiniti najmanj davek na finančne storitve in obenem spoštovati zavezo iz zakona o davku na bilančno vsoto, da se ta davek preneha obračunavati konec 2014.
V združenju so izpostavili tudi nekaj tehničnih zagat, ki bi jih pomenila uvedba davka na finančne transakcije. Uvedba davka bi imela po njihovih opozorilih posledice tudi na medsebojno delovanje sistemov v uniji.
Uvedbi davka niso naklonjeni niti v krovni Zvezi evropskih bank. Svet zveze je ta teden izrazil močno zaskrbljenost, ker se je deset članic EU v posebni izjavi zavezalo, da bodo začele davek na finančne transakcije izvajati januarja 2016.
Opozarjajo namreč, da bo uvedba davka zvišala stroške financiranja podjetij in prebivalstva ter negativno učinkovala na namero politike po spodbujanju rasti in zaposlovanja.
Tudi finančni analitik Matej Šimnic iz Alte Invest je za STA zatrdil, da bi bil javnofinančni izplen davka premajhen, dodatno obdavčenje pa bi bremenilo rast že tako nerazvitega finančnega sektorja v državi. Novi davek bi lahko po njegovih besedah povzročil tudi dodatno zmanjšanje likvidnosti slovenskih delnic in obveznic.
Šimnic je opozoril, da za razliko od tujine trgovanje z vrednostnimi papirji ni ena od ključnih dejavnosti slovenskih bank, neposredni prispevek bančnega sektorja pa bi bil izredno zanemarljiv. Precej več bi po njegovi oceni prispevali upravljavci skladov in zavarovalnice, a gre tudi tukaj za dokaj pasivne vlagatelje oziroma majhen obrat sredstev. "Skratka, v resnici bi bili še najbolj prizadeti vlagatelji," je menil.
Tudi v evropskem kontekstu se mu uvedba davka zdi nesmiselna in predvsem politično motivirana. Če je za ZDA v določeni meri moč trditi, da je bil za krizo kriv finančni sektor in inovativni finančni produkti ter da so k zlomu borze veliko prispevali tako imenovani sistemi visokofrekvenčnega trgovanja, to po njegovem mnenju nikakor ne drži za Evropo.
Podobno kot v Sloveniji bi tako tudi v drugih evropskih državah uvedba davka vodila v zmanjšanje likvidnosti ter manjšo konkurenčnost finančnega sektorja, davek pa bo prizadel predvsem vlagatelje, in to ne le bogatih.
Izjavo o začetku izvajanja davka z letom 2016 so ta teden v okviru zasedanja finančnih ministrov EU podpisale Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija, Portugalska, Grčija in Slovaška.
Slovenija je do zdaj sodelovala v tem projekti okrepljenega sodelovanja znotraj unije, a se izjavi ta teden ni pridružila, saj po navedbah ministra za finance Uroša Čuferja razmišlja o izstopu iz skupine držav, ki želijo davek uvesti. Ekonomska logika za tem davkom za Slovenijo po Čuferjevih besedah ne drži, izplen od njega pa bi bil le okoli tri milijone evrov na leto.
A iz pobude uradno Slovenija še ni izstopila, saj je treba prej izvesti ustrezne postopke na vladi in v parlamentu. Vlada odločitve ta teden še ni sprejela, ravnanje Slovenija pa v Bruslju sproža začudenje in negodovanje.
Ostro so se na izraženo namero Slovenije odzvali tudi nekateri evropski poslanci, ki se potegujejo za nov mandat v Evropskem parlamentu. Mojca Kleva Kekuš (SD/S&D) je namero označila za nenavadno ter spomnila, da je Slovenija Bruslju pred tem dala določene obljube, zato je ugled države zdaj po njenem mnenju zaradi tega omajan.
Zaradi tega in zaradi dejstva, da gre za vračanje denarja v proračun iz bančnega sektorja, ki se ga rešuje prav z davkoplačevalskim denarjem, je po njenih besedah neprimerno, če bi se Slovenija odločila, da ne gre v uvedbo takšnega davka. Prepričana je, da je davek socialno pravičen, trije milijoni evrov pa tudi niso zanemarljiva vsota.
Še bolj ostri so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer se sprašujejo, če si Čufer morda išče zaposlitev v londonskem Cityju. Velika Britanija in njeno finančno središče sta namreč najglasnejša nasprotnika uvedbe davka v Evropi, sindikati pa odločni zagovorniki.
