Pahor je po srečanju s pravniki v izjavi novinarjem povedal, da z razpisom volitev ne bo hitel in tudi ne bo zavlačeval. A kot pravi, je do dokončne odločitve o razpustu parlamenta in razpisu volitev še nekaj povsem objektivnih neznank, zato datuma natančneje še ni mogoče napovedovati.
Predsednik republike je poudaril, da bo volitve razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom, avgustu pa se je po besedah Pahorja koristno izogniti. Celoten postopek mora biti po njegovem čim bolj razumljen in mora zbujati zaupanje, hkrati pa mora upravičiti pričakovanja, da bo nastali položaj po odstopu vlade čim manj prizadel interese države in državljanov.
Pravniki so se glede predlaganja kandidata za mandatarja strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata, je dejal Pahor. Če pa bi svojo odločitev, da v roku 30 dni za ta položaj ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, ta rok lahko tudi skrajša.
V pogovorih z vodji poslanskih skupin, ki jih bo imel predvidoma v ponedeljek, kandidata za predsednika vlade ne bo predlagal. V kolikor bi ena ali več poslanskih skupin tak predlog podala in bi obstajala utemeljena ocena, da ima potrebno podporo za izvolitev, ga je po mnenju pravnih strokovnjakov dolžan predlagati v izvolitev DZ.
Če pa kandidata za mandatarja ne predlaga in skrajša rok, ki mu ga omogoča ustava, s tem ne bo posegel v pravico poslanskih skupin in skupine desetih poslancev, da predlagajo svojega kandidata, če se bodo tako odločili, je razložil Pahor. To namreč lahko storijo v 14 dneh, tega roka pa ni moč skrajšati.
O svoji odločitvi je Pahor dolžan obvestiti DZ, ki se s tem seznani na seji. Sprejeto je bilo tudi stališče ali priporočilo, naj svojo odločitev na seji tudi ustno, ne zgolj pisno utemelji, je pojasnil predsednik. Današnji sogovorniki so se po njegovih besedah tudi strinjali, da mora akt o razpustitvi parlamenta in razpisu volitev sprejeti takoj, ko ga DZ seznani z dejstvom, da predsednik vlade ni bil izvoljen.
Če v 14-dnevnem roku, ki ga imajo na voljo poslanci, ne bi bilo predlogov za mandatarja, se ponovno skliče izredna seja DZ, da se poslanci s tem seznanijo. Od te seje pa nato teče 48-urni rok za morebitni tretji krog, je na današnjem kolegiju v DZ pojasnil predsednik DZ Janko Veber, ki se je udeležil posveta pri Pahorju.
Po posvetu so bili tudi pogledi ustavnih pravnikov nekoliko enotnejši, kot je kazalo pred tem, zlasti kar zadeva spoštovanja ustavnopravnih rokov. V izjavah novinarjem so sicer izpostavili tudi nekatere osebne poglede, med drugim do zbiranja podpisov poslancev, da ne bodo iskali novega mandatarja.
Po mnenju Rajka Pirnata ni dolžnost poslancev podpisovanje izjav, da vlade ne bodo oblikovali, pač pa da iščejo možnosti, da oblikujejo na primer tehnično vlado. Pravnik Erik Kerševan obžaluje, da posvetovanja z več pravniki ni bilo že pred odstopom premierke Alenke Bratušek.
Igor Kaučič je poudaril, da se sam ves čas zavzema za to, da bi bile volitve v primeru, da ne bo predlaganega kandidata za predsednika vlade, v juliju. Po besedah Jurija Toplaka pa je čas razpisa predčasnih volitev odvisen predvsem od tega, kaj se bo dogajalo v DZ.
Andražu Teršku je bilo všeč, da so se strinjali o primernosti njegovih predlogov, torej o tem, da lahko pride do razpustitve parlamenta in razpisa volitev v 19 ali 20 dneh od dneva, ko odstop predsednika vlade dobi pravni učinek.
Državni zbor se bo, kot je sklenil kolegij predsednika DZ, z odstopom Bratuškove seznanil v četrtek na izredni seji ob 14. uri. Bratuškova bo imela za pojasnilo na voljo 30 minut. S seznanitvijo bo vladi prenehal mandat, kar pomeni, da ne bo imela več polnih pooblastil, ampak bo do imenovanja nove vlade opravljala tekoče posle.
Na isti izredni seji se bodo poslanci seznanili še z odstopom podpredsednice DZ Romane Tomc (SDS). Obravnavali pa bodo tudi spremenjeno razdelitev mest v delovnih telesih DZ, potrebno po spremembah v poslanski skupini nekdaj največje vladne stranke.
PS se je namreč potem, ko je ljubljanski župan Zoran Janković na kongresu PS premagal premierko Alenko Bratušek, razklala na pol. Bratuškova je v ponedeljek odstopila z mesta premierke, njeni podporniki pa so se odcepili od stranke in ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev, kar je terjalo tudi reorganizacijo dela v DZ, zlasti v odborih.
Sprva je kazalo, da bo v tej poslanski skupini 13 poslancev, v stari PS pa 11. Trije so se odločili za neodvisno poslansko delo. Vendar je vodja poslanske skupine PS Jožef Kavtičnik danes pojasnil, da sta se poslanca Saša Kos in Jože Velikonja vrnila v poslansko skupino PS, ki tako šteje 13 članov. PS je po besedah Kavtičnika odprta stranka in je možen vstop za vse, ki želijo sodelovati pri njenem programu.
