"Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne," je pojasnil predsednik uprave družbe Styria Media Group Markus Mair.
S tem korakom se družba v Sloveniji umika s področja brezplačnih medijev in se osredotoča na izgradnjo svojega tržnega položaja na področju digitalnih medijev, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pojasnili so, da močno prisotnost Styrie v Sloveniji še naprej zagotavljajo vodilne digitalne blagovne znamke - to je portal z malimi oglasi bolha.com, portal z oglasi za delovna mesta MojeDelo.com, imajo pa tudi lastniški delež v časniku Dnevnik.
Za zaposlene je informacija o ukinitvi presenečenje. Kot so danes za STA povedali nekateri zaposleni, so za to izvedeli v torek zvečer oziroma danes, še pred tedni pa naj bi podjetje nekoga zaposlilo za nedoločen čas.
Zaposleni, ki jih prizadeva ukinitev, naj bi bili do 9. junija na plačanem dopustu, po tem datumu pa naj bi jim začeli teči odpovedni roki.
V Društvu novinarjev Slovenije so odločitev Styrie obžalovali - po njihovem mnenju se morajo lastniki in uprave zavedati, da je le vlaganje v kakovostno novinarstvo dolgoročno vzdržen poslovni model.
Ob tem so poudarili še, da bi od lastnikov pričakovali neprimerno več dostojnosti v postopku ukinjanja medijev. Zaposlene so namreč o odločitvi obvestili, ko je bila ta že izvršeno dejstvo, brez predhodnih opozoril in dialoga o še možnem iskanju rešitev.
Odpuščeni novinarji Žurnala so v sporočilu za javnost zapisali, da so ponosni, da so z majhno ekipo ustvarjali odličen časopis in spletno stran, da so ostali neodvisni in se niso nikomur prodali. "Prepričani smo, da smo si s tem zaslužili zaupanje bralcev. Tudi brezplačnega časopisa ne bi nihče bral, če ne bi bil dober," so dodali.
Medijski strokovnjaki pa so med drugim poudarili, da zaprtje skupine Žurnal predstavlja znaten udarec za slovensko medijsko krajino, ki bo vplival tudi na ostale časnike. A ob tem so prepričani, da ukinitev brezplačnika v trenutnem gospodarskem okolju ne bi smela biti presenečenje.
"Zavidljivi dosegi Žurnalovih tiskanih in digitalnih izdaj namreč niso bili dovolj glede na trend padanja prihodkov od oglaševanja v slovenskih medijih in glede na relativno majhen delež oglaševalske pogače, ki v Sloveniji pripada tisku," je za STA pojasnil Igor Vobič s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo pa je poudaril, da le redki brezplačniki v Zahodni Evropi danes še delujejo, še redkejši pa so uspešni. Podobnega mnenja je tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, ki je model brezplačnikov sicer označila za primer kanibalizacije novinarskega dela.
Družba Žurnal Media je glede na podatke, objavljene na spletni strani Ajpesa, lani ustvarila nekaj več kot pet milijonov evrov prihodkov od prodaje oz. 15,7 odstotka manj kot predlani. Družba je beležila 1,6 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je leta 2012 ta znašala 2,5 milijona evrov, še leto pred tem pa 4,2 milijona evrov. Bilančna izguba je lani znašala nekaj manj kot 41 milijonov evrov.
Začetki družbe Žurnal Media segajo v leto 2003, ko je takratni Tedenski Žurnal začel izdajati tednik Žurnal. Septembra 2007 je družba začela izdajati brezplačni dnevnik Žurnal24 in vzpostavil spletno stran zurnal24.si, istega leta pa so tednik Žurnal preoblikovali v sobotni časnik.
