Deset članic unije se je danes v posebni izjavi zavezalo, da bodo začele davek na finančne transakcije izvajati januarja 2016. Gre za deset držav, ki so se poleg Slovenije odločile za uvedbo davka v sklopu mehanizma okrepljenega sodelovanja: Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija, Portugalska, Grčija in Slovaška.
A Slovenija se izjavi ni pridružila, saj razmišlja o izstopu iz skupine držav, ki želijo uvesti davek na finančne transakcije, ker ekonomska logika za tem davkom zanjo ne drži, je pojasnil slovenski minister. A iz pobude uradno še ni izstopila, saj je treba prej izvesti ustrezne postopke na vladi in v parlamentu, je dodal.
"Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril tudi lastne stroške zbiranja in implementacije," je povedal minister.
Davek na finančne transakcije naj bi Sloveniji po neuradnih navedbah po optimističnih izračunih prinesel tri milijone evrov na leto.
Na vprašanje, kakšni so bili odzivi drugih članic, ki sodelujejo v pobudi, je minister odgovoril, da je vsaka država suverena, da poišče tisto davčno strukturo, ki je zanjo najbolj optimalna, in da ni nobenega razočaranja, saj vsak razume, da vsak deluje v svojem interesu.
Čufer je danes povedal, da je že odločen predlagati umik iz skupine. Pričakovati je, da ga bo predlagal v kratkem in da bo Slovenija kmalu izvedla vse potrebne postopke zanj. To lahko po ministrovih besedah stori tudi vlada, ki opravlja tekoče posle.
A v EU so danes odločitev Slovenije tolmačili drugače. Prvi je novico med zasedanjem popolnoma nepričakovano oznanil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je dejal, da se Slovenija izjavi ni pridružila zaradi notranjepolitičnih trenj in da odločitev o sodelovanju pri pobudi prepušča naslednji vladi.
Tudi v grškem predsedstvu so po koncu zasedanja odločitev Slovenije komentirali podobno. "Po mojih informacijah Slovenija ne sodeluje zaradi težav, ki jih ima vlada," je dejal grški finančni minister Janis Sturnaras.
"Danes je prezgodaj reči, kakšno bo stališče Slovenije, saj se, kot je povedal Janis, zdi, da se država sooča z notranjimi vladnimi problemi, kar jim je verjetno preprečilo, da podpišejo izjavo," pa je dejal evropski komisar za obdavčevanje Algirdas Šemeta.
EU želi sicer z davkom na finančne transakcije, ki ga predstavlja kot pošten prispevek finančnega sektorja, potem ko so davkoplačevalci v krizi z milijardnimi injekcijami pomagali reševati banke, poslati pozitivno sporočilo Evropejcem pred evropskimi volitvami.
Zato naj bi želela Slovenija z izstopom iz pobude počakati na čas po volitvah, a naj bi jo presenetila politična izjava, ki pa je ni želela podpisati s figo v žepu. Umik iz te pobude je po neuradnih navedbah za Slovenijo tudi priložnost, da utrdi svoj položaj v uniji kot država, ki ve, kaj hoče, in ne prikimava stalno drugim.
Davek sicer po mnenju nekaterih virov v Bruslju nima svetle prihodnosti, češ da obstaja verjetnost, da bo evropskih volitvah koalicija voljnih za njegovo uvedbo razpadla.
A v grškem predsedstvu in Evropski komisiji v odgovoru na vprašanje, kaj poteza Slovenije pomeni za projekt in ali pričakujejo, da se bodo umaknile še druge države, kot razlog za odločitev Slovenije izpostavljajo politično stanje v državi ter poudarjajo, da je izjava desetih držav močan dokaz zavezanosti projektu.
Ostra pa je bila v odzivu evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš (SD/S&D). Po njenih besedah gre za vprašanje socialne pravičnosti. Z uvedbo tega davka naj se tako ne bi izboljšala le regulacija evropskih finančnih trgov in zmanjšalo tveganja za prihodnje sistemske krize, ampak bi se preko prihodkov, ki se bodo zlivali v državne blagajne, pomagalo zagotoviti tudi delovna mesta, financiranje gospodarstva in trajnostno rast.
"Slovenija si ne sme dovoliti le nemega opazovanja držav, ki bodo progresivno stopile naprej temveč mora tudi aktivno sodelovati pri uvedbi davka," je prepričana poslanka, ki ob tem spominja, da je naša država že vse od začetka podpirala ta projekt.
Ideja o uvedbi tega davka je bila odziv evropske politike na nezadovoljstvo davkoplačevalcev nad milijardnimi injekcijami njihovega denarja v finančni sektor, ki je sicer glavni krivec za krizo. Ta davek naj bi namreč zagotovil, da bo finančni sektor ustrezno prispeval k premagovanju krize in polnjenju javnih blagajn v prihodnje.
Prvotni cilj je bil, da bi davek uvedli v vseh članicah unije in da bi začel veljati z letom 2014. A soglasja ni bilo mogoče doseči. Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je izvedljiva v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga je mogoče sprožiti, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina najmanj devetih članic vseeno meni, da je to potrebno.
To bi bil prvi regionalni davek te vrste na svetu, ki sproža ostre kritike tako na stari celini kot v ZDA. Po oceni komisije naj bi prinesel do 35 milijard evrov na leto, kar je odstotek davčnih prihodkov enajstih članic. Izhodišče je predlog, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po najmanj 0,1-odstotni stopnji, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po najmanj 0,01-odstotni stopnji.
Najodločneje davku nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska. Davku bi bili naklonjeni le, če bi bil uveden globalno, kar pa ni mogoče, saj v ZDA nočejo zanj niti slišati.
Minister Čufer je danes v Bruslju tudi poudaril, da mora Slovenija za odpravo presežnih gospodarskih neravnovesij nadaljevati reforme, in ocenil, da bodo skoraj zagotovo potrebni tudi še dodatni ukrepi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu.
Da bosta Slovenija in Italija, ki se soočata s presežnimi makroekonomski neravnovesji, morali okrepiti ukrepanje in da se tega obe dobro zavedata, je poudaril tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem po ponedeljkovem sestanku evroskupine, ki je razpravljala o marčnem poročilu Evropske komisije o makroekonomskih neravnovesjih.
Evropska komisija bo proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije ocenila 2. junija. Če bo presodila, da ukrepanje za odpravo presežnih neravnovesij ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, ki v skrajnem primeru pomeni 0,1 odstotka BDP kazni.
Minister Čufer sprožitve tega postopka 2. junija ne pričakuje, pričakuje pa še kakšen pogovor o ukrepih, tudi v luči "naše politične nestabilnosti, ki zagotovo zmanjša našo sposobnost odločanja in moč implementacije ukrepov".
