Da se za spremembo volilne zakonodaje zavzema tudi predsednik republike Borut Pahor, je v razpravi dejala generalna sekretarka predsednikovega urada Nataša Kovač. Kot je pojasnila, je Pahor prav zaradi tega, ker je prepoznal pomembnost spremembe, na pogovor decembra lani povabil predsednike parlamentarnih strank.
Po lanskem decembru so zaradi aktualnih razmer aktivnosti strank usmerjene v druge teme, je dejala Kovačeva. Kljub temu pa si je Pahor po njenih besedah prizadeval, da bi vsaj nekatere popravke sprejeli še pred volitvami, zato so se dogovorili, da bi postopek speljali prek parlamentarne ustavne komisije in da se izpelje tudi javna predstavitev mnenj.
Zaenkrat ni bilo mogoče priti do konsenza glede možne spremembe volilne zakonodaje, bo pa predsednik republike aktivno spremljal dogajanje na tem področju in tudi usklajeval možnosti za spremembo, je še zagotovila Kovačeva.
V razpravi je bilo slišati opozorila, da imamo v Sloveniji še vedno volilni sistem, ki smo ga leta 1992 pripravili in sprejeli v naglici, in to s pojasnilom, da gre za začasni sistem, ki ga bomo kasneje spremenili. Tega "kasneje" pa še nismo dočakali, je poudaril predstavnik Koalicije civilne družbe Emil Milan Pintar.
Po njegovih besedah vsi pomembni pokazatelji govorijo za to, da potrebujemo kombinirani volilni sistem. Večinski sistem, ki ga predlaga SDS, bi namreč, tako Pintar, zaradi razklanosti volilnega telesa le še poglobil ideološka nasprotja.
Predsednik ljubljanskega mestnega odbora SDS Anže Logar vidi glavni problem aktualne situacije v razdrobljenosti državnega zbora. Po njegovih besedah smo zaradi tega priča nestabilnosti vlad, poleg tega pa sedanji volilni sistem ne terja politične odgovornosti in prinaša slabo kakovost odločanja.
Kot je poudaril Logar, "usodnost trenutka" terja, da politika, stroka in civilna družba stopijo skupaj ter se dogovorijo o nujno potrebni spremembi volilnega sistema. Pri tem je kar nekaj razpravljavcev terjalo enakopravno vključenost civilne družbe v pripravo spremembe volilne zakonodaje.
V razpravi so močno prevladovali zagovorniki kombiniranega volilnega sistema. Med njimi je bil tudi ustavni pravnik Ciril Ribičič. Po njegovem mnenju je kombinirani sistem dober kompromis, ki pa bo uresničljiv šele v pogojih velike koalicije. Večinski sistem, tako Ribičič, zaradi poglabljanja polarizacije ni dobra rešitev za Slovenijo.
Ribičič se je dotaknil tudi razmišljanj o uvedbi prednostnega glasu. Ocenil je, da uvedba ne bi prinesla pomembnejših posledic, slabo stran prednostnega glasu pa vidi v tem, da daje prednost "uveljavljenemu moškemu funkcionarju iz centra države pred lokalno priljubljeno kandidatko, neobremenjeno s preteklostjo".
Predčasne parlamentarne volitve, če bodo potekale po sedanjem sistemu, ne bodo nič rešile, je opozoril Miran Mihelčič z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. Glavno slabost veljavne volilne zakonodaje vidi v tem, da ne zagotavlja povezanosti volivcev in zakonodajnega telesa.
Poslanka SD Ljubica Jelušič pa je menila, da bi morali s spremembo volilnega sistema počakati tako dolgo, dokler ne dosežemo soglasja o tem, kaj sploh želimo doseči s spremembo. Po njenih besedah bi se morali dogovoriti, ali naj sprememba prinese več ljudske volje v parlamentu ali pa bolj stabilno in učinkovito oblast.
Današnjo javno predstavitev mnenj o volilnih sistemih, ki je potekala v DZ, sta pripravila parlamentarna ustavna komisija in odbor za notranje zadeve. Izhodišče razprave so bili že vloženi predlogi za spremembo volilne zakonodaje.
