Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Omerzel, so ključne pri zakonu evidence, da so vsi objekti, ki so v prostoru, popisani. "Če imamo objekt v prostoru, to še ne pomeni, da je legalen," je dejal.
Vsak objekt mora imeti tudi status - ali je legalen ali pa je treba definirati, če ga je moč legalizirati. Pri tem bo ključen nadzor nad tem, kar se v prostoru dogaja.
Z zakonom želijo po ministrovih pojasnilih urediti tisto, kar je že v prostoru, pomemben pa je tudi za prihodnost, v kateri bo ključno vlogo odigral nadzor. "Da investitorji ne pridejo v situacijo, da gradijo objekt, ki ni skladen z gradbenim dovoljenjem," je poudaril minister.
Osnutek zakona predvideva triletno obdobje za legalizacijo za tiste objekte, ki bodo na ortofoto posnetkih do uveljavitve zakona, torej do leta 2015. Država po ministrovih pojasnilih ve za vsak objekt v prostoru.
Prelomno leto je leto 1995. Ko bo zakon začel veljati, bodo to objekti, ki že 20 let stojijo v prostoru. Po mnenju stroke so to objekti, ki so dokazali, da v resnici ne motijo prostora, zato bo zanje postopek legalizacije bolj enostaven kot za tiste, ki so bili zgrajeni po tem letu, je navedel Omerzel.
Poenostavljen postopek legalizacije je predviden tudi za objekte, ki imajo gradbeno dovoljenje, a imajo manjša odstopanja, do 10 odstotkov.
Za objekte, katerih odstopanje je nad 10 odstotki ali nimajo gradbenega dovoljenja, pa je postopek drugačen. Tu sta predvideni dve fazi, ena za tiste objekte, za katere glede na prostorske akte ni ovir za legalizacijo, druga pa za objekte, ki jih bo možno legalizirati, a bo potrebna manjša sanacija.
Za objekte, starejše od 20 let, so predvideni vpis v evidenco, vloga na obrazcu ter plačilo degradacije in uzurpacije ter vseh prispevkov. Tu se dodatni pogoji ne bodo preverjali.
Za objekte z 10-odstotnim odstopanjem so predvideni vpis v evidenco, vloga z minimalno dokumentacijo in izjava odgovornega projektanta o skladnosti s pogoji ter plačilo takse za legalizacijo.
Za objekte z večjimi odstopanji so predvideni vpis v evidenco, pridobitev soglasja pristojnih resorjev, vloga in dokumentacija, plačilo degradacije in uzurpacije ter vseh prispevkov. Nato bo komisija preverila, ali objekt ustreza kriterijem za legalizacijo.
Komisijo, ki jo določi upravni organ (v njej bodo trije člani, eden kot predstavnik občine), bodo sestavljali strokovnjaki, katerih listo oblikuje ministrstvo, ki tudi nadzira delo komisije.
Pri postopku za legalizacijo se bodo upoštevali prostorski akti, gradbeni predpisi in področni zakoni.
Objekti, ki stojijo v prostoru, kjer prostorski akti ne dovoljujejo takšne gradnje, ne bodo mogli biti legalizirani, je poudaril minister in dodal: "Čisto vsi objekti ne bodo mogli biti legalizirani." Želja sicer je, da se v večji meri objekti legalizirajo.
Ker želijo državljane spodbuditi k urejanju stanja, so predvideli tudi nižje stroške. Tako so postavili takso za legalizacijo v razponu od 100 do 300 evrov (nižja je predvidena pri postopku z do 10-odstotnimi odstopanji), plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo pa je za vloge, ki bodo prispele v treh letih, predvideno v 50 odstotkih tega, kar velja trenutno. Tisti, ki tega še niso storili, bodo morali plačati še komunalni prispevek.
Medtem ko se bodo takse za legalizacije stekale v državni proračun, si bodo prihodke iz naslova degradacije in uzurpacije po polovico delile občine in država.
Osnutek zakona predvideva tudi obročno odplačevanje.
Z vložitvijo zahteve za legalizacijo se bo zadržala izvršba inšpekcijskih ukrepov (ne bo prišlo do rušenja).
Po neuradnih ocenah je v državi med 400.000 in 450.000 neskladnih gradenj (objekti imajo gradbeno dovoljenje, a so zunaj okvirov), medtem ko naj bi bilo nelegalnih oz. brez gradbenega dovoljenja okoli 9000 objektov.
Po Omerzelovih besedah naj bi zakon vlada potrdila julija, državni zbor pa naj bi ga sprejel do konca leta, tako da bi začel veljati prihodnje leto. Po uveljavitvi zakona bo štirimesečno prehodno obdobje, namenjeno čim bolj kakovostni pripravi in izvajanju zakona, tako da ta ne bo le črka na papirju.
Kar se tiče sistemske zakonodaje s področja prostora, minister računa, da bo ta sprejeta prihodnje leto.
