Sodišče je Zupana obsodilo zaradi zlorabe položaja, Cekuto pa zaradi napeljevanja k zlorabi položaja. Ker sta oba po mnenju sodišča ravnala iz koristoljubja, jima je sodišče naložilo še stransko denarno kazen - Zupanu 15.000 in Cekuti 30.000 evrov. Obsojenima je naložilo tudi plačilo sodnih stroškov. Če bo sodba pravnomočna, bo moral Cekuta plačati tudi 460.875 evrov, kolikor naj bi zaslužil s pridobljenimi podatki.
Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je sicer za Cekuto v zaključnih besedah predlagal štiri leta in pol zapora, za Zupana pa dve leti in osem mesecev. Očital jima je, da sta ravnala v nasprotju z interesi države.
Sodišče je potrdilo obtožbe tožilstva, da je Zupan kot uslužbenec ministrstva za obrambo (Mors) v času med 3. in 13. junijem 2005 Cekuti pred objavo razpisa in brez pooblastila Morsa predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil, ki niso bili javno dostopni in javno objavljeni. Šlo je za podatke, da namerava Slovenija nabaviti 150 bojnih vozil v obdobju med letoma 2006 in 2011, svoj prispevek pa bo morala dati tudi lokalna proizvodnja. Patria je bila s tem konkurenčnejša in je imela več časa za pripravo ponudbe, je ocenil senat.
Te dokumente naj bi Cekuta 13. junija predal posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu, pozneje pa tudi odgovornemu v Patrii za Slovenijo Reiju Niitynenu, za kar naj bi Cekuta na svoj avstrijski bančni račun v več obrokih od Riedlovega podjetja RHG in finske Patrie prejel 460.875 evrov. Po besedah sodnice Dejane Fekonja so bili podatki za Patrio tako pomembni, da je bila zanje pripravljena plačati veliko vsoto.
Podatkov, da bi tudi Zupan kaj služil, ni, a po mnenju sodnice je ravnal iz koristoljubja že zato, ker je s prijateljskimi uslugami poskrbel, da je služil nekdo drug.
Oba obtožena sta sicer krivdo zanikala in sodišču predlagala, naj ju oprosti, po sodbi pa sta napovedala pritožbo. To lahko storita v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe.
Kot je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica, je bil Jure Cekuta zadolžen in je zato potreboval zaslužek, da bi dobil honorar Patrie, pa je potreboval podatke. Zato je poklical Zupana, ki mu je kot prijatelj pomagal in kdaj posredoval kakšne podatke, vedoč, da Cekuta dela za Patrio in da bo s temi podatki tudi zaslužil.
Zagovora obeh so bila za senat neprepričljiva in sta bila prilagojena posameznim elektronskim sporočilom, zagovor Cekute pa je že mejil na neresnost, je dejala Fekonja. Tudi opravičilo Cekute Zupanu za senat ni imelo nobene teže.
Fekonja je Cekuto spomnila na njegov zagovor, da je Partii proti plačilu nudil svetovanje in splošne informacije o dogajanju v Sloveniji, v računih, ki jih je izdal Patrii, pa je zapisal, da se račun izdaja zaradi trženja in promocije projekta. A v 99 odstotkih elektronskih sporočil je Cekuta pisal o podatkih, povezanih s projektom o nabavi bojnih vozil, in plačilu za te podatke, je poudarila. Hkrati pa ni bilo nikomur na Morsu znano, da bi se Cekuta ukvarjal s trženjem in promocijo, je dodala. Tako pa je bilo, ker je delo Cekute bilo tajno, saj je moral priti do podatkov, do katerih Patria sama ni mogla priti.
Cekuta je v izjavi za medije po izrečeni sodbi poudaril, da je slikar in da ni bil nikoli povezan z oborožitvenimi sistemi. Njegov zagovornik Matjaž Pajk je pojasnil, da je bil zagovor Cekute v poglavitnih delih dovolj konsistenten, kar bo po njegovih besedah pokazala tudi pisna obrazložitev sodbe.
V zaključnih besedah pa je Pajk spomnil na finsko sodbo, s katero so bili oproščeni predstavniki Patrie. Finsko sodišče je po njegovih besedah ugotovilo, da sta Riedl in Cekuta imela razlog, da v svojih sporočilih pretiravata, saj sta si s tem želela zagotoviti pogodbo o sodelovanju. Da so v orožarskih poslih posredniki, je normalno, lobiranje pa je sprejemljivo, je dodal Pajk.
Zupan pa je povedal, da se v predobravnavnem naroku ni pogodil za leto in pol kazni, saj je verjel, da bo dokazal, da ni dajal podatkov Cekuti. O svojem odnosu s Cekuto pa je pojasnil, da sta se srečevala do poletja 2005, od takrat naprej pa ne, ker ga domnevno ni več potreboval.
Še pred izrekom sodbe je poudaril, da nič od očitnega v obtožnici ne drži in da je Cekuta z nekaj elektronskimi sporočili zlorabil njegovo dobro ime. Sklepanje, da je bilo vsako njegovo sestajanje z določenimi ljudmi izdajanje tajnih podatkov, je zlonamerno, pravi. Ponovil je, da do dokumentov, ki naj bi jih predal, ni imel dostopa in se vprašal, kakšen motiv bi sploh imel, da bi pomagal Cekuti.
Ferlinc je poudaril, da se strinja s sodiščem glede razmer v državi, saj je neprimerno, da uhajajo podatki in se z njimi lahko služi tako velike vsote denarja. Zloraba je po njegovem prepričanju tako velika kot v prvem primeru Patrie. Ob tem je dejal, da soglaša s sodnico glede višine kazni za obtoženca, kar po njegovih besedah kaže, da niso želeli nikomur narediti krivice. Denar je namreč dokazano prišel na račun Cekute, pravi.
