DL je po besedah vodje poslanske skupine Riharda Branislja glede novele zakona dosegla konsenz in imajo zagotovljeno tudi podporo vseh strank opozicije. Novela zakona naj bi bila, kot predvideva Braniselj, po navadnem postopku do poletnih počitnic sprejeta brez večjega nasprotovanja v DZ.
Razkritje tudi tistih slabih posojil, ki niso bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank, so opozicijske stranke in koalicijska DL želele doseči že z dopolnilom k prvi noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Vendar so jih PS, SD in DeSUS, ki se s tem niso strinjale, preglasovale in dopolnilo zavrnile. Že tedaj so v DL in opoziciji napovedali novo novelo.
Ob pripravi slednje je DL prisluhnila tudi očitkom koalicijskih partneric, češ, da bi z javnostjo vseh kreditov državne banke spravili v nekonkurenčen položaj. Tako so določili, da bodo postali javni le tisti slabi krediti na državnih bankah, ki bodo dani do dne uveljavitve zakona. To je koalicijske partnerice, kot kaže, prepričalo.
"S tem sledimo temu, da je transparentnost slabih kreditov na slabi banki in na državnih bankah enako časovno umeščena," je pojasnil Braniselj. Se pa odpravlja razlikovanje med slabimi krediti. Gre za pravico javnosti vedeti, kaj smo financirali z davkoplačevalskim denarjem, je poudaril Braniselj.
Na vprašanje, zakaj kljub soglasju k sopodpisu pod novelo niso povabili tudi opozicije, pa je odgovoril, da je pomembna vsebinska podpora rešitvam. Koalicijska pogodba pa jih zavezuje, da o podpori najprej vprašajo v koaliciji, je dodal.
Na te rešitve so že ob prvi noveli priletele kritike iz bančnih krogov, od koder tudi tokrat po besedah Branislja ne pričakujejo naklonjenosti. Rešitev namreč posega v eno temeljnih bančnih načel, do načela tajnosti, ki pa ne vzdrži, ker je načelo pravice vedeti močnejše, je dodal vodja poslancev DL. Poudaril je, da s tem predlogom bankam ne povzročajo škode.
