Predsednik vrhovnega sodišča Masleša je na današnji novinarski konferenci opozoril, da zaradi pomanjkanja denarja sodišča več ne bodo mogla plačevati ne le stroškov stečajnih postopkov, pač pa tudi stroškov odvetniških storitev, sodnih izvedencev, tolmačev, vročevalcev, porotnikov in izvršiteljev.
Spremembe stečajnega postopka so bile po njegovih besedah potrebne, a opozarja, da zakonodajalec ni predvidel, da se bodo stroški zajedli v proračun sodišč.
Spremembe stečajne zakonodaje so v prvem četrtletju 2014 "privedle do izjemnega povečanja števila začetih stečajev", kar je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 418 odstotkov več osebnih stečajev in 246 odstotkov več stečajev pravnih oseb.
Samo v prvem četrtletju letošnjega leta je bilo začetih 807 osebnih stečajev in 350 stečajev pravnih oseb. V celotnem letu lahko tako predvidevajo več kot 3200 začetih osebnih stečajev in 1400 začetih stečajev pravnih oseb, je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču Gregor Strojin.
Letos je bilo do konca marca za stroške začetih stečajnih postopkov porabljenih že 2,7 milijona evrov. Do konca leta pričakujejo od 11 do 15 milijonov evrov stroškov v ta namen, je povedal.
Nova stečajna zakonodaja je namreč predpisala, da se stroški za začetek stečajnih postopkov izplačajo neposredno iz proračuna sodišča, pred tem pa so te stroške morali založiti bodisi dolžniki bodisi upniki.
Ob tem na sodišču opozarjajo, da stroškov ni moč zmanjšati z racionalizacijo. Stroški so za pavšalno nadomestilo za objavo Ajpesu, nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila in pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.
Na Okrožnem sodišču v Mariboru predvidevajo, da 15. aprila za plačilo stroškov sodnih postopkov ne bodo imeli več denarja, je povedala predsednica sodišča Alenka Zadravec. Na proračunski postavki stroškov sodnih postopkov imajo zagotovljeno pravico porabe v višini nekaj več kot 791.000 evrov. Do ponedeljka so na tej postavki porabili 93 odstotkov zagotovljenih sredstev, je povedala Zadravčeva.
Podoben položaj kot sprememba stečajne zakonodaje je povzročila tudi sprememba zakona o pravilih cestnega prometa, ki je povečala obveznosti glede hrambe zaseženih vozil. Do avgusta lani so imeli povprečno zaseženih med 40 in 50 vozil, nato pa je številka poskočila na povprečno 300 zasegov na mesec.
Morebitne rešitve so, tako Masleša, vprašanje za vlado. Za četrtek imajo predvidene pogovore z ministrstvom za finance.
Je pa Masleša danes še opozoril, da se v zadnjem času množijo etiketiranja sodstva in sodnikov, "ta besednjak pa postaja vse bolj robat, pogumen in neodmerjen". Sodstvo po njegovih besedah čvrsto stoji na obeh nogah in bo preneslo tudi to. A jih skrbi, da so tisti, ki bi se ob tem morali oglasiti, tiho.
Masleša bi pričakoval, kot je dejal, veliko bolj aktivno vlogo sodnega sveta in tudi predsednika republike. Sodstvo se namreč po njegovih besedah pred takimi oznakami samo ne more braniti. Priznava pa, da je tudi v sodstvu še veliko prostora za izboljšave.
