Omejitve
Pod osebno dopolnilno delo bodo še naprej spadala le določena dela, navedena na posebnem seznamu. Posameznik bo moral delo opraviti sam, opravljala pa ga bo lahko le fizična oseba za fizično osebo (in ne denimo za podjetje ali drugo pravno osebo). Višina prihodka z naslova tega dela bo omejena.
Seznam del
Seznam osebnega dopolnilnega dela naj bi se dopolnilo v šestih mesecih po sprejemu zakona, med drugim z inštrukcijami, trenutno pa med ta dela sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji.
Prav tako za občasno dopolnilno delo veljajo občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu.
Med osebnimi dopolnilni deli je tudi izdelovanje in prodaja različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in sicer spominkov, dekorativnih predmetov, tradicionalnih orodij, posode, glasbil, sveč ter raznih drugih galanterijskih predmetov in izdelkov, predmetov za osebno uporabo ipd.
Za osebno dopolnilno delo se štejejo tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita in žganje apna in oglja na tradicionalen način ter občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način.
Izvajalci
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja vsaka fizična oseba - od zaposlenih do študentov in upokojencev.
Prijava
Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se prenaša z upravne enote na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), izvesti pa jo bo mogoče tudi prek spletnega portala. Tisti, ki tega ne bodo mogli ali želeli storiti sami, bodo to lahko opravili na upravnih enotah.
Ajpes bo vodil in vzpostavil seznam oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Seznam bo javno objavljen in bo v pomoč iskalcem izvajalcev teh del.
Sistem vrednotnice oz. prijava v zavarovanje
Pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela bo v naprej pridobljena vrednotnica, ki jo bo moral v primeru del, ki se bodo opravljala za znane naročnike storitve, kupiti naročnik, v primeru del za večinoma neznane naročnike, denimo kupce izdelkov in zelišč, pa izvajalec sam.
Vrednotnica bo veljala za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela za koledarski mesec. Naročnik bo moral denimo za posameznika, ki mu večkrat na mesec čisti hišo, kupiti eno vrednotnico. Za posameznika, ki čisti hiše pri različnih naročnikih, pa bo moral vrednotnico kupiti vsak naročnik posebej.
Za vrednotnico, ki jo bo mogoče kupiti prek spletnega portala e-uprava ali fizično na upravni enoti, bo treba odšteti devet evrov. Sedem evrov bo šlo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca. Ena vrednotnica bo izvajalcu prinesla približno en dan pokojninske dobe.
Podatki, povezani z vrednotnico, bodo šli samodejno na ministrstvo za notranje zadeve, plačilo samodejno na Davčno upravo RS (Durs), z Dursa pa na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prihodki izvajalcev
Prihodki od osebnega dopolnilnega dela bodo ostali omejeni. Z njim bo mogoče po novem v posameznem polletju koledarskega leta zaslužiti tri povprečne plače, torej največ 2974,32 evra. Po zdaj veljavni ureditvi pa se z osebnim dopolnilnim delom na letno ne sme pridobiti več kot minimalno letno plačo, torej več kot 9156,72 evra.
Izvajalec bo moral dosežene prihodke prijaviti Dursu enkrat na pol leta, medtem ko mora sedaj to početi vsake tri mesece.
Nadzor
Izvajalce osebnega dopolnilnega dela bo nadzorovala Carinska uprava RS, ki bo s svojimi mobilnimi enotami aktivno na terenu.
Več možnosti nadzora bo imel tudi Durs. Glede na to, da mu bodo izvajalci osebnega dopolnilnega dela prihodke dolžni prijaviti in da bo na voljo tudi evidenca kupljenih vrednotnic, bo imel pregled nad tem, ali se prijavljeni prihodki skladajo s številom vrednotnic. Če bo nekdo denimo prijavil 50 evrov prihodkov, zanj pa bo vplačanih 20 vrednotnic, bo mogoče za to neskladje takoj zahtevati pojasnila.
Za nadzorne organe se z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab glede na predlog zakona vzpostavlja dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc.
Zgled
Sistem vrednotnic sledi ureditvam, ki jih poznajo Belgija, Francija in Hrvaška.
Finančne posledice
Vzpostavitev novega sistema bo od države terjala denarni vložek. Uprava RS za javne prihodke naj bi za to namenila 20.000 evrov, Durs do 150.000 evrov, ministrstvo za notranje zadeve 10.000 evrov, Ajpes pa 22.000 evrov.
A na drugi strani naj bi imela nova ureditev pozitivne posledice na pokojninsko in zdravstven blagajno. Ob predpostavki, da bi bilo aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela 3000, bi se z vrednotnicami v prvo steklo 252.000 evrov letno, v drugo pa 72.000 evrov.
Trenutno je sicer priglašenih nekaj manj kot 9000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, nova ureditev pa naj bi lahko to število zvišala na od 10.000 do 15.000.
Cilj
Cilj nove ureditve je spodbujanje k zakonitim oblikam opravljanja dela oz. preprečevanje dela na črno, s tem pa prispevati k obvladovanju in preprečevanju sive ekonomije.
