Trije ključni stebri ukrepanja Slovenije v teh dveh letih so nadaljevanje sanacije bančnega sistema, izvedba postopka razdolževanja in prestrukturiranja podjetij, privatizacija, nadaljevanje konsolidacije javnih financ ter dolgoročna vzdržnost javnega dolga.
Kot pomembni so navedeni tudi kratkoročni ukrepi za oživitev gospodarske rasti ter prizadevanja za izboljšanje konkurenčnosti. Za ta zadnji cilj naj bi v veliki meri namenili tudi sredstva EU v okviru večletnega proračunskega obdobja 2014-2020.
Na javnofinančnem področju v podaljšanje varčevalnih ukrepov
Vlada v osnutku reformnega programa predvideva podaljšanje že sprejetih varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju in socialnih transferjev v 2015, ob tem pa se jih bo navezalo na cilj ravni zaposlenosti 850.000 oseb. Januarja letos se je številka gibala pri 781.500.
Vlada omenja dosledno izvajanje zmanjševanja mase za plače za pet odstotkov, v kar je vključeno zniževanje zaposlenih v javnem sektorju. Predvideva se še racionalizacija javnih zavodov in skladov, s spremembo sistema financiranja občin pa naj bi lokalne skupnosti spodbujali k povezovanju.
Vlada navaja še sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in njegovo uresničevanje, spremembe zakona o javnih financah za sledenje cilju srednjeročne uravnoteženosti javnih financ in okrepitev srednjeročnega proračunskega načrtovanja.
Zdravstvena reforma ni omenjena
Zdravstvena reforma v osnutku reformnega programa ni omenjena. Govora je le o racionalizaciji in optimizaciji izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti.
Vlada sicer zagotavlja, da se zaveda problema naraščanja javnih izdatkov za zdravstvo in da pospešeno išče rešitve. Tako v osnutku omenja, da se proučuje košarica ugodnosti iz zdravstvenega zavarovanja, premik iz bolnišničnega v ambulantno zdravljenje, promocija splošnih zdravnikov, racionalizacija sheme financiranja zdravstva, širitev plačila zavarovanja na študente, ki delajo, uskladitev zavarovanja z upokojenci in financiranje za dolgotrajno oskrbo.
Med ukrepi so navedeni skupno javno naročanje javnih zdravstvenih zavodov, skupno izvajanje določenih dejavnosti in racionalizacija zdravstva skozi nadaljevanje projekta e-zdravje.
Na področju pokojnin dokument omenja analizo učinkov pokojninske reforme iz 2012 do konca aprila ter pripravo podlage za javno razpravo o sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 2020, torej naslednje pokojninske reforme. Dokument naj bi bil tudi podlaga za razmislek o vpeljavi točkovnega sistema ter nadaljnji razvoj drugega stebra pokojninskega zavarovanja.
Kar precej prostora osnutek reformnega programa namenja področju dolgotrajne oskrbe. Kot ključna ukrepa na tem področju v 2014 in 2015 navaja sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo do novembra letos in pripravo na uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, vključno z uvedbo novega sistema financiranja tega področja.
Nova reforma trga dela se še ne napoveduje
Na področju trga dela dokument izpostavlja predvsem ukrepe za mlade in aktivno politiko zaposlovanja, ne napoveduje pa nove reforme delovne zakonodaje. Omenja le proučitev učinkov reforme trga dela iz 2012 v tem letu.
Vlada kot ključne ukrepe navaja izvajanje jamstva za mlade in pobude za mlade, analizo ukrepov aktivne politike zaposlovanja in ciljno usmerjene ukrepe za najbolj ranljive skupine na trgu dela. Do junija naj bi DZ sprejel zakon o novi ureditvi študentskega dela, zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa je tik pred sprejemom v DZ.
Ker dogovora o spremembah sistema minimalne plače v socialnem dialogu ni bilo moč doseči, vlada še v tem letu napoveduje možnost okrepitve vloge kolektivnega dogovarjanja glede drugih elementov, ki vplivajo na stroške dela in fleksibilnost delovne sile.
Na bančnem področju presenečenj ni
Na področju bank večjih presenečenj ni. Po obsežnih ukrepih za stabilizacijo bank konec 2013 in ukrepanju v manjši meri pri nekaterih bankah (Abanka, Banka Celje) letos bo sledila postopna konsolidacija bančnega sistema z nadaljnjim krčenjem bilančne vsote in zniževanja števila bank na trgu. Na odprt in pregleden način naj bi država prodala najprej NKBM in nato NLB do nadzornega deleža.
Na bančnem področju je predvidena tudi reforma bančnega nadzora in prehod na enotni nadzorni mehanizem v območju evra. V okviru Banke Slovenije je predvidena ustanovitev celovitega kreditnega biroja.
Nadaljuje se privatizacija, v ospredju tudi prestrukturiranje podjetij
V načrtu je izvedba predvidenih postopkov privatizacije 15 družb, od katerih sta bili družbi Helios in Fotona že prodani, ostali postopki pa po navedbah vlade tečejo v skladu z načrti. Izkupiček od predvidene privatizacije bo namenjen za zniževanje dolga; za to bodo namenili kupnino od prodaje družb Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Telekom Slovenije in NKBM - zadnje tri naj bi država prodala še letos.
V ospredju so tudi ukrepi za prestrukturiranje podjetij kot nujna druga plat sanacije bank. Predvideno je pospešitev sodelovanja DUTB pri prestrukturiranju podjetij in priprava operativne strategije upravljanja kapitalskih naložb države.
Predvideno je še nadaljevanje ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje privlačnosti za tuje investicije. Glede podpore podjetjem je predvideno zmanjšanje subvencij in povečanje povratnih virov financiranja.
Vlada želi skrajšati tudi sodne postopke, predvsem na področju gospodarskih zadev in insolventnosti, večja učinkovitost sodišč pa je ob prenovi insolvenčne zakonodaje med pogoji za učinkovitejše finančno prestrukturiranje podjetij vodenje postopkov zaradi insolventnosti.
Predvideno je zmanjšanje ovir na področju reguliranih storitev, in sicer je cilj prepolovitev števila reguliranih dejavnosti in poklicev. Doslej se je število reguliranih poklicev znižalo s 323 na 267, dodatno pa naj bi bilo tako dereguliranih še okoli 100 poklicev.
