Z novelo zakona se obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja širi tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo morala z uveljavitvijo novele objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni.
Novela pa ne bo prinesla javnega razkritja podatkov o vseh slabih posojilih, torej tudi tistih, ki so ostala v bilancah bank, kar je sicer predvidevalo dopolnilo DL, ki ga poslanci ob prvem sprejemanju sprememb zakona niso potrdili. Prav umanjkanje tovrstnega razkritja je državne svetnike spodbudilo k izglasovanju veta.
"Pri slabih kreditih gre za ogromno finančno in družbeno škodo in za dejanja, ki so resno ogrozila slovenski bančni sistem," je danes dejal državni svetnik Janko Požežnik. Davkoplačevalci imamo po njegovih besedah pravico izvedeti, katera so tista podjetja, ki so dejansko dolžniki vseh davkoplačevalcev, za kakšne višine kreditov gre in na kakšni podlagi so bili odobreni.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je te pomisleke razumel. "A to vprašanje predstavlja le en delček tega zakona, je izpostavil. "Ta zakon prinaša takšne spremembe in toliko dobrega, toliko pozitivnih premikov, da je mnogo bolje, da se potrdi in se potem o detajlih pogovarjamo v nadaljevanju," je dejal.
Kristina Valenčič (DL) je delila Virantovo stališče, ob tem pa izrazila obžalovanje, da njihovo dopolnilo ni bilo sprejeto. "Kot smo že javno napovedali, bomo vztrajali pri razkritju slabih kreditov in upam, da bomo skupaj s koalicijskimi partnerji oziroma celo širše vložili ustrezno novelo," je dodala.
Veliko razumevanja so za veto državnega sveta pokazali tudi v opoziciji, ki je v tretji obravnavi novele vložila podobno dopolnilo kot DL. Kot je ponovila Jasmina Opec, se v SLS, kjer so novelo danes znova podprli, strinjajo, da bi morale biti javno znane tudi informacije o slabih kreditih, ki še niso bili preneseni na slabo banko. Skladno s tem bo SLS po njenih besedah vložila predlog sprememb, ki bodo omogočile njihovo razkritje.
"Po informacijah medijev nekatere banke na DUTB ne prenašajo vseh slabih kreditov, največkrat zgolj zaradi tega, da ne bi bila javnost seznanjena z višino posameznega slabega kredita in tem, kdo ga je dobil," je opozorila tudi Ljudmila Novak. Na ta način se spet vzpostavlja ugoden teren za dokapitalizacije bank, je pristavila. V NSi so novelo kljub temu podprli, a so hkrati napovedali podporo novemu predlogu novele, ki bo uredil to vprašanje in naj bi bil v DZ vložen v naslednjih dneh.
Glasov noveli pa, tako Sonja Ramšak, prav zaradi nejavnosti vseh slabih kreditov niso prispevali v SDS.
Ivan Hršak (DeSUS) je medtem ocenil, da imajo pred seboj besedilo zakona, "ki v primerjavi z ostalimi evropskimi državami našo postavlja na čelo tistih, kjer so podatki najbolj transparentni in dostopni javnosti".
Veto državnega sveta pa je naletel tudi na nekatere kritike. Majda Potrata (SD) je posvarila, da bi zavrnitev novele pomenila ponovitev zakonodajnega postopka, s tem pa odlog uveljavitve dobrih rešitev.
V PS bodo medtem po besedah Jerka Čehovina resno problematizirali prakso, ki jo uvaja državni svet s sprejemanjem veta na neobstoječa določila, "saj s tem zelo jasno izkazuje ambicije zakonodajalca". Poslanec največje koalicijske stranke je izpostavil še, da je mogoče v zvezi z javnostjo vseh slabih kreditov skupaj s strokovno javnostjo, predvsem pa z Banko Slovenije, poiskati ustrezno rešitev, ki bo na eni strani omogočila razkritje informacij, za katere je izkazan javni interes, na drugi strani pa to speljati tako, da se bankam in bančnemu sistemu ne bo povzročilo dodatne škode.
