Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da je določba trenutno veljavnega zakona glede pridobivanja osebnih podatkov od fizičnih in pravnih oseb, ki sicer niso stranke v inšpekcijskem postopku, a s temi podatki razpolagajo, pomanjkljiva. Zato je bilo treba v predlagani noveli natančno določiti, da je zaradi interesov izvedbe inšpekcijskega nadzora v teh primerih od navedenih oseb mogoče pridobivati tudi osebne podatke, so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Predlog novele veljavnost svojih določb v celoti širi tudi na inšpektorat za obrambo. Obenem se predlaga tudi razširitev veljavnosti organizacijskih določb v celoti na upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, inšpekcijo za plače v javnem sektorju in proračunsko inšpekcijo.
Poleg tega skuša predlog učinkovitost delovanja inšpekcijskih služb okrepiti s skrajšanjem roka za opravo strokovnega izpita za inšpektorja z enega leta na šest mesecev. To bo inšpektorjem omogočilo polno izvajanje inšpekcijskih pooblastil takoj po opravljenem izpitu. Predlaga pa se tudi dopolnitev določbe glede posledic neopravljenega strokovnega izpita za inšpektorja.
Med ukrepi se inšpektorju na novo ponuja tudi možnost t.i. navideznega nakupa, in to na način, da se bo s službeno izkaznico izkazal šele po nakupu. Vlada kot primer, zakaj je ta sprememba potrebna, navaja neizdajanje računov za prodano blago ali opravljene storitve. Inšpektor bo lahko v prihodnje nadzor nad tovrstno obliko sive ekonomije izvajal tako, da bo blago ali storitev navidezno kupil, preveril, ali bo dobil račun ali ne, in se šele nato identificiral.
Inšpektorska značka za identifikacijo ob inšpekcijskem pregledu se s ciljem varčevanja in glede na že predpisano novo obliko službene izkaznice ukinja. Prav tako se z namenom racionalizacije dela inšpektorjev uvaja letni program dela, ki bo temeljil na načelu izvrševanja skladnosti inšpekcijskih pregledov.
Delo inšpektorjev naj bi se racionaliziralo in administrativno razbremenilo tudi s tem, da bodo prijavitelja o svojih ukrepih obvestili le enkrat, in sicer najpozneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma po ustavitvi inšpekcijskega postopka.
Kazenski določbi sta preoblikovani in usklajeni z zakonom o prekrških, odpravlja pa se tudi dvome inšpektorjev pri določanju globe v primerih, ko je ta za isto dejanje, vendar v drugačni višini, določena v posebnem zakonu, je še razvidno iz sporočila po seji vlade.
