Po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada se pripad novih zadev, ki jih prejme ustavno sodišče, zmanjšuje že vse od leta 2008, tako pa je bilo tudi lani, ko je sodišče v reševanje prejelo 1509 zadev oziroma 12,8 odstotka manj kot v letu 2012.
Kljub temu po oceni Mozetiča na ustavno sodišče še vedno pride preveč zadev, kar pripisuje predvsem temu, da ustavno sodišče še vedno ne more samo izbirati, katere zadeve bo vzelo v presojo.
Razlog za tolikšno število zadev vidi tudi v slabih zakonih in predpisih, ki so nato predmet izpodbijanja. Pri tem odgovornost za to vidi v izvršilni veji oblasti, to je vladi, in občinah. Vlado pri tem opozarja, da pri pripravi predlogov zakonov in predpisov "ni dopustno ubirati bližnjic ali se sklicevati na javni interes ali nujne potrebe kriznega časa in pri tem zanemarjati ustavnost".
Glede občin pa je opozoril predvsem, da sprejemajo akte, s katerimi ulične poti razglašajo za javne ceste, ne da bi prej preverile, ali so lastnice vseh parcel. To pa delajo kljub temu, da je iz dosedanjih odločb ustavnega sodišča jasno, da morajo pred tem na parcelah pridobiti lastninsko pravico.
Razlog, da na ustavno sodišče še vedno prihaja preveč zadev, Mozetič vidi tudi v samem sodstvu oziroma njegovih sodbah, a hkrati tudi opozarja, da je to manjši del problema, saj je razveljavljenih sodb sodišč v primerjavi s številom vloženih ustavnih pritožb majhno.
Upad pripada novih zadev je sicer po besedah Nerada predvsem posledica zmanjšanja enostavnih ustavnih pritožb, kot so na primer tipizirane zahteve za ustavne presoje pri prometnih prekrških. So pa prejeli približno enako število pobud za oceno ustavnosti predpisov in splošnih aktov. Med slednjimi se jih je 52 nanašalo na zakon o pravdnem postopku, 28 na zakon za uravnoteženje javnih financ, 25 na zakon o sodnih taksah, 20 pa na zakon o upravnem sporu. Na splošno je po besedah Nerada značilno, da se presoja ocene ustavnosti zakona za uravnoteženje javnih financ počasi končuje, v ospredje pa prihajajo zakoni, povezani s procesnimi predpisi.
V letu 2013 je z zahtevo za ustavno presojo (med slednjimi prevladujejo pravde pred rednimi sodišči) uspelo 1,7 odstotka vlagateljev, z zahtevo za oceno ustavnosti predpisov in splošnih aktov pa nekaj več kot sedem odstotkov vlagateljev.
Statistika še kaže, da je v letu 2013 ustavno sodišče rešilo za 16,7 odstotka manj zadev kot v letu 2012, in sicer 1553 (leta 2012 1865). Pri tem je povprečno reševanje zadeve trajalo 239 dni, leto poprej pa sedem dni več. Generalni sekretar Nerad podatek, da je sodišče lani rešilo manj zadev kot leta 2012, pripisuje predvsem dejstvu, da je ustavno sodišče obravnavalo več izjemno obsežnih in ustavno (pravno) zahtevnih zadev, ki so terjale poglobljen pristop in dlje časa.
Kljub temu je ustavno sodišče lani že drugo leto zapored rešilo več zadev, kot jih je prejelo. Posledica tega tudi je, da se je število nerešenih zadev na ustavnem sodišču zmanjšalo in je lani prvič padlo pod tisoč. Tako je imelo sodišče konec leta nerešenih še 949 zadev, pri čemer je okoli 80 odstotkov zadev iz leta 2013.
Nerad je še opozoril, da se finančni položaj ustavnega sodišča poslabšuje, saj so v letu 2013 prejeli za 10,7 odstotka manj denarja kot leta 2012. Lani je imelo tako ustavno sodišče na voljo nekaj manj kot 3,66 milijona evrov, kar po besedah njegovega generalnega sekretarja komajda še zadošča za normalno delovanje.
