DZ je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Z njim se omogoča finančno preiskavo, ki se lahko začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja v vrednosti nad 50.000 evrov, ter določa morebitno začasno zaplembo premoženja, njegovo zamrznitev in odvzem.
Zakon se uporablja od maja 2012 in v tem času ni bilo odvzetega še nič nezakonito pridobljenega premoženja, je v razpravi opozorilo več poslancev. Državni tožilec Stanislav Pintar je sicer povedal, da so bile doslej vložene tri tožbe v skupni vrednosti štiri milijone evrov, vendar še noben postopek ni končan, zato tudi premoženje še ni moglo biti odvzeto. "Te številke niso tako nizke, kot bi se zdelo," je dejal in opozoril na problem dolgotrajnih postopkov ter stroške zavarovanj.
A poslancev ni zadovoljiv. "Ob petih milijardah evrov, kolikor smo vložili v banke, je to premalo. Ljudstvo zahteva, da odvzamete, kar je bilo pokradeno, mi tega ne moremo narediti," je opozoril Vinko Gorenak (SDS). Tudi Matej Tonin (NSi) se je zavzel za zaostritev zakona: "Koliko nadzornikov je doslej odgovarjalo za slab nadzor?" Nič, je ugotovil.
Vlada s predlagano novelo med drugim širi pristojnosti državnega tožilstva. Po novem bo namreč obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine, v kateri bodo predstavniki državnega tožilstva, policije, davčne in carinske uprave ter urada za preprečevanje pranja denarja. Na specializiranem državnem tožilstvu pa bo oblikovana posebna notranja organizacijska enota, ki bo zastopala državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora, je povedala državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj.
DZ je konec januarja o predlogu novele zakona že opravil splošno razpravo in jo podprl brez glasu proti, v zakonodajno-pravni službi DZ pa so danes opozorili na kar nekaj spornih novosti. V osnutku je denimo zapisano, da je izvedba finančne preiskave in posledično odvzem premoženja dopustna tudi v primeru, da osumljencu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje. Če bo uspel dokazati, da so mu premoženje odvzeli neupravičeno, ne bo imel niti možnosti do dostojne odškodnine, je opozorila predstavnica zakonodajno-pravne službe.
"Raje bi bil nekoliko strožji do potencialnih osumljencev, kot pa da bi me skrbelo, ali bodo osumljenci dobili dovolj visoko odškodnino, če bi se postopki izkazali na neupravičene," se je strinjal Tonin. Nasprotno je Maša Kociper (PS) opozorila na previdnost. "Če bomo spet sprejeli zakon, ki bo šel takoj na ustavno sodišče, potem nismo naredili nič," je menila.
Člani odbora so k predlogu novele zakona, ki je uvrščena na redno marčno sejo DZ, sprejeli nekaj dopolnil koalicije. Med drugim so dali podlago za pooblastilo državnemu tožilcu, da do izdaje sodne odločbe začasno prepove razpolaganje s premoženjem preiskovanca, in sicer za največ 72 ur. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale bi kazalo ta rok še podaljšati, namreč za primere, da bi do odredbe prišlo pred koncem tedna.
Butala je tudi opozoril, da ni jasno zapisano, da se sme v primeru ugotovitve nezakonito pridobljenega premoženja odvzeti tudi ustrezno nadomestno premoženje ali celo denar, če tega premoženja ni več. Prvi vtisi v sodnih postopkih so namreč bili, da utegne biti sklepčnost tožbe s takšnim tožbenih zahtevkom vprašljiva, je pojasnil.
Člani odbora so danes obravnavali tudi predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katero bi iz zakona črtali pred kratkim zapisano možnost, da lahko domače sodišče in domači upravitelj v t. i. čezmejnih primerih alternativno uporabljata tudi angleški jezik. Novelo zakona so pripravili v državnem svetu, kjer menijo, da je praksa uvedbe angleščine kot delovnega jezika pri sodelovanju s tujimi sodišči in upravitelji zaskrbljujoča. Odbor predloga ni podprl.
