Računsko sodišče je v reviziji, ki se nanaša na obdobje med 1. januarjem 2010 in 30. septembrom 2012, ugotovilo, da ni pravne podlage, ki bi omogočala enakopravno obravnavo oškodovancev, ustrezno opredelila izvajalce cenitev in določala ustrezne metode cenitev.
Ker ni predpisane metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin ter določanja nadomestil za škodo in druge pravice, je prihajalo do različnega načina ocenjevanja in neenake obravnave oškodovancev.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb, so oškodovanci tako v primeru gradnje železniške proge Pragersko - Hodoš - državna meja prejeli za 1,16 milijona evrov višje odškodnine kot oškodovanci v primeru gradnje državnih in regionalnih cest.
Poleg tega je ministrstvo za infrastrukturo omejilo izbor cenilcev, ki so lahko opravljali te cenitve, le na izbrane sodne cenilce. Cenitvena poročila so bila nepravilna ali nepopolna, v nekaterih primerih ni bilo npr. dokazil o ogledu nepremičnine na terenu, ministrstvo pa ni preverjalo, ali so poročila pripravljena v skladu s strokovnimi standardi.
"Skupna značilnost pregledanih cenitvenih poročil - kar nas je presenetilo - je, da niti eno poročilo ni bilo popolno," je dejal Jereb. Na podlagi takšnih poročil je bilo izplačanih za okoli 6,5 milijona evrov odškodnin, od tega za 5,8 milijona evrov odškodnin pri gradnji železnic in za 680.000 evrov pri gradnji cest.
Računsko sodišče se je zato vprašalo, ali je vzpostavljen sistemski nadzor nad delom sodnih cenilcev, za kar je pristojno ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Ugotovilo je, da "rednega nadzora nad delom sodnih cenilcev pravzaprav sploh ni", ministrstvo pa lahko nadzor izvaja po uradni dolžnosti.
Ugotovilo je tudi, da obstajajo pomembne razlike pri pogojih za sodne cenilce in pooblaščene ocenjevalce vrednosti, med drugim glede preizkusa znanja (od 142 sodnih cenilcev različnih strokovnih področij in 92 sodnih cenilcev s področja gradbeništva 94 kandidatom ni bilo treba opravljati niti pisnega niti ustnega preizkusa), obsega potrebnega izobraževanja in usposabljanja ter zahtevane stopnje izobrazbe.
Pri sodnih cenilcih je lahko ukrep v primeru nevestnega dela le odvzem dovoljenja. V pregledanih treh letih zaradi nevestnega dela ni bil razrešen noben sodni cenilec. Računsko sodišče je dalo tri pobude za nadzor zaradi nevestnega dela sodnih cenilcev, nobena pa ni doživela epiloga.
Ena od teh je bila pobuda glede cenitve pri gradnji dela dolenjske avtoceste pri Pluski. Agencija za nadzor nad javnim revidiranjem ni bila pristojna, ker naročnik cenitve ni bila Družba za avtoceste v RS (Dars), ampak ministrstvo za infrastrukturo.
"V tem delu bi lahko govorili celo o sistemski korupciji, ker pravne podlage vzpostavljajo odvezo pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti glede nadzora nad njihovim delom, če opravljajo storitve za potrebe javnih organov, kot je država ali občine," meni Jereb.
Revizija je med drugim pokazala, da so sodni cenilci v več primerih cenitev prilagodili vnaprejšnjemu dogovoru med državo in oškodovancem. Takšen primer je bila odškodnina pri gradnji avtoceste pri Pluski, kjer se je višina ocenjene odškodnine po tem, ko so sklenili dogovor, več kot podvojila in je bila praktično enaka ceni, ki jo je oškodovanec plačal za nadomestna kmetijska zemljišča - in ta cena je bila skoraj desetkrat višja od cen, ki so se na tistem območju plačevale za takšna zemljišča.
V združenju SICGRAS, ki izdaja mnenja o strokovnosti kandidatov za cenilce, so v nadzoru nad cenilcem, ki je izdelal te cenitve, po navedbah računskega sodišča ugotovili, da so bila njegova poročila nepopolna in so tudi kršila strokovne standarde, da pa pomanjkljivosti v poročilu ne bi vplivale na ocenjeno vrednost. Za ukrepanje nimajo pristojnosti, če pa bi jih imeli, bi cenilcem naložili, nad 10-krat preberejo standarde, je Jereb povzel navedbe združenja.
Drugi primer je cenitev za potrebe prodaje gozda sklada kmetijskih zemljišča in gozdov, v kateri je cenilec po intervenciji kupca gozda ocenjeno vrednost znižal za 24 odstotkov. Strokovna komisija ministrstva za pravosodje in javno upravo je ugotovila, da je bila cenitev opravljena po predpisani metodologiji in da ni potrebe po ukrepih zoper cenilca.
Računsko sodišče je vladi ter ministrstvoma za infrastrukturo in prostor ter pravosodje naložilo pripravo popravljalnih ukrepov in odzivnega poročila. Med drugim je treba v 90 dneh pripraviti načrte za poenotenje pogojev za vse cenilce in zagotovitev enotnega nadzora, za izdelavo metodologij ocenjevanja vrednosti in za poenotenje pravnih podlag za določanje odškodnin.
