Ponovna ocena o presežnih makroekonomskih neravnovesjih po navedbah komisije terja odločnejše reforme in poseben nadzor nad državo, ki je bila že zdaj pod budnim očesom komisije.
"Slovenija se še vedno sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje," ugotavlja komisija in dodaja, da so se neravnovesja v minulem letu zaradi odločnega ukrepanja sicer zmanjšala, a da še vedno obstajajo velika tveganja.
Vir teh tveganj so po oceni komisije predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij. Kljub občutnemu napredku pri sanaciji bank pa opozarja tudi na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.
To je komisija ugotovila po temeljitem pregledu 17 članic, za katere je lani presodila, da se soočajo z makroekonomskimi tveganji. Prekomerna neravnotežja ugotavlja tudi v Italiji in na Hrvaškem. V primeru Španije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, pa je ocenila, da ta niso več prekomerna.
Obenem je komisija danes ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. V primeru Slovenije se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo prekomernega primanjkljaja. To opozorilo je sicer dobila tudi Francija.
Slovenija bo morala današnja opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati do konca aprila. Komisija ju bo ocenila v začetku junija. Če bo presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij in tako še okrepi nadzor, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je v pogovoru za slovenske novinarje poudaril, da bi morala Slovenija pospešiti proces privatizacije, vključno s privatizacijo bank v državni lasti, ter nadaljevati tudi druge gospodarske reforme in obnoviti vzdržnost javnih financ. Izziv je tako strukturne kot fiskalne narave, je dejal.
Ugotovitve Bruslja po Rehnovih besedah pomenijo, da je "Slovenija imela in da še ima precej resne in globoke gospodarske probleme ter da bo še potreben čas, da jih odpravi".
"Slovenija je v minulih mesecih (...) učinkovito ukrepala, a obenem je sedaj pomembno ohraniti zagon in v nekaterih primerih okrepiti reforme," je Rehn odgovoril na vprašanje, kaj pomeni današnja ocena komisije in kako resen je položaj Slovenije.
Po komisarjevem prepričanju je pomembno tudi pospešiti proces privatizacije, vključno s privatizacijo bank v državni lasti. Pomembno je učinkovito nadaljevati z vsemi gospodarskimi reformami in fiskalnim ukrepanjem, tako da bo lahko država resnično obnovila gospodarsko konkurenčnost in zdravje javnih financ. Pomembno je, da država obrne negativen trend zadolženosti, je izpostavil Rehn.
Evropska komisija se je, kot rečeno, zaradi presežnih neravnovesij odločila za poseben nadzor ukrepanja Slovenije. Komisar je pojasnil, da to pomeni spremljanje izvajanja priporočil za bančni sektor, strukturne reforme in fiskalno politiko v partnerstvu s Slovenijo ter da bodo Slovenijo dvakrat na leto obiskale misije komisije, na podlagi katerih bodo nato o ugotovitvah poročali evroskupini.
Na vprašanje, kaj v Bruslju konkretno pričakujejo na področju konsolidacije javnih financ in ali to pomeni več proračunskih rezov, je Rehn odgovoril: "S Slovenijo želimo sodelovati v partnerstvu in ji pomagati s prijateljskimi nasveti o tem, kako obnoviti vzdržnost javnih financ in kako izboljšati splošno gospodarsko konkurenčnost države."
Komisar pričakuje, da bodo slovenski ukrepi dovolj pogumni in da bodo slovenske oblasti upoštevale vsa priporočila komisije, saj je to po njegovem mnenju v dobro Slovenije in Slovencev, za okrepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest.
V Sloveniji novice iz Bruslja niso presenetile. Na ministrstvu za finance so bili v odzivu skopi, bolj pa so se razgovorili predstavniki političnih strank.
Odzivi iz vrst koalicije so različni. Predsednik DL Gregor Virant nad njimi ni začuden in opozarja, da je reformna zagnanost nekoliko popustila. V SD jih vidijo kot utečeno orodje za spodbujanje držav k ukrepanju, a so ob tem optimisti, prvak DeSUS Karl Erjavec pa je pozval k iskanju ravnotežja v ukrepih in k spodbujanju gospodarske dejavnosti.
Opozorila komisije tudi opozicijskih strank ne presenečajo, saj sedanja vlada po njihovem mnenju ni sprejela ustreznih ukrepov, ki bi državo peljali iz krize. V SDS, NSi in SLS vlado pozivajo k "streznitvi", sprejetju resnih reform in ukrepov za spodbudo gospodarstvu, pri čemer izpostavljajo zlasti davčno razbremenitev.
Tudi v gospodarstvu pozivajo k ukrepanju. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je poročilo komisije samo dodatno opozorilo, da so v Sloveniji nujne odločnejše spremembe, h katerim gospodarstveniki pozivajo ves čas. Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa k temu dodaja, da je ocena odraz tega, da politika sporočilom gospodarstva ne prisluhne pravočasno.
Najbolj na okopih so v sindikatih javnega sektorja. Podrobnosti ocen še ne poznajo, a ne glede na to glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj ocenjuje, da krize ni več mogoče reševati z zniževanjem stroškov v javnem sektorju. Rezerv prav tako ne vidi Janez Posedi iz Pergama.