Po sprejetem programu mora šest od 15 ukrepov, ki jih je za izboljšanje pregona korupcije decembra lani podal KPK, pripraviti ministrstvo za notranje zadeve, pet ministrstvo za finance, po enega pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje, generalni sekretariat vlade, vladna služba za zakonodajo in DZ.
Pri tem bo moralo ministrstvo za notranje zadeve, ki je koordinator projekta, pripraviti tudi dve vmesni poročili, prvo do 1. maja, drugo pa do 1. oktobra. Končno poročilo pa bo moralo biti narejeno do 1. marca 2015.
Po Virantovih besedah so nekateri ukrepi že uresničeni, drugi pa so še v fazi priprave.
Med že realiziranimi je po besedah ministra predlog, naj vlada sprejme spremembe poslovnika, ki bi omogočile t. i. zakonodajno sled. Po omenjenih spremembah mora predlagatelj pri vsakem zakonskem predlogu navesti, ali so pri pripravi zakona sodelovali zunanji strokovnjaki in koliko so bili za to plačani, je pojasnil minister. Niso pa bile še sprejete ustrezne spremembe poslovnika DZ, ki jih prav tako predlagala KPK.
Med predlaganimi ukrepi, ki so tik pred realizacijo, je Virant omenil novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi omogočila razkritje različnih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin. O omenjenem zakonu bo namreč DZ odločal v četrtek.
V DZ je tudi že zakon o centralizaciji javnega naročanja v zdravstvu, s katerim naj bi uresničili predlog KPK, naj se v zdravstvu uvedeta centralizacija in informatizacija javnega naročanja. Omenjeni zakon bo po besedah ministra vladi med drugim omogočil, da določi, katere dobave v zdravstvu bodo izvedene centralno.
Med predlaganimi ukrepi je v fazi realizacije tudi priporočilo za hiter sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu. Zakon je namreč v postopku sprejemanja v DZ, pri tem pa upošteva vsa priporočila KPK, je poudaril Virant.
Glede možnosti odpoklica župana, ki jo predlaga KPK, je ministrstvo za notranje zadeve po besedah Viranta že pripravilo novelo zakona o lokalni samoupravi, predvideva pa možnost odpoklica župana s strani volivcev. Novela je v tem delu koalicijsko usklajena, po besedah Viranta pa naj bi jo predstavili naslednji teden. Že naslednji teden naj bi vlada obravnavala tudi spremembe zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki naj bi izboljšale delovanje inšpekcij, kar je tudi eno izmed priporočil KPK.
KPK je predlagal tudi ustanovitev javne in transparentne preiskave o Teš 6. V zvezi s tem je Virant povedal, da vsi postopki za revizijo potekajo.
Predlagal je tudi spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerimi bi okrepili pooblastila komisije na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. V zvezi s tem je Virant povedal, da bo notranje ministrstvo od predsednika republike kmalu prevzelo zakonsko besedilo, ki ga je pripravil KPK in ga je predsednik republike dal v presojo strokovnjakom.
KPK se je zavzel še za preiskavo luknje v slovenskem bančnem sistemu, sprejem etičnega kodeksa za poslance in funkcionarje vlade ter ministrstev. Predlagal je tudi ureditev in javno dostopnost evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, prevetritev delovanja različnih cehovskih zbornic in prepoved opravljanja javne funkcije funkcionarju, če je ta kršil protikorupcijsko zakonodajo. O omenjenih predlogih Virant na novinarski konferenci danes ni podrobneje govoril, je pa dejal, da se vlada z njimi strinja.
V gradivu po seji vlade je zapisano, da bo vlada za preiskavo bančne luknje sprejela ustrezne ukrepe, preiskava pa bo morala biti nato končana v 12 mesecih. Kodeks za funkcionarje vlade in ministrstev naj bi vlada sprejela do konca leta, do takrat pa naj bi bile urejene tudi evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Strožji nadzor nad funkcionarji, ki kršijo protikorupcijsko zakonodajo, naj bi uvedli z novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije do konca leta, nadzor nad delovanjem različnih cehovskih zbornic pa do marca prihodnje leto.