Kot je po seji vlade povedal direktor urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic, je vlada glede davka na nepremičnine danes imenovala člane operativne skupine za zagotovitev učinkovitega izvajanja zakona o davku na nepremičnine in projekta uvajanja nepremičninskega davka.
V operativni skupini, ki bo koordinirala aktivnosti med državnimi organi in upravnimi enotami, so Mateja Vraničar, Irena Popovič in Neva Žibrik z ministrstva za finance, Jana Ahčin in Martin Poteko z davčne uprave, Bojan Babič in Tanja Bogataj z ministrstva za infrastrukturo in prostor, Anton Kupic in Aleš Seliškar z geodetske uprave, Tanja Strniša in Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo in okolje, Iris Jeglič in Darja Drnovšek z ministrstva za notranje zadeve, Barbara Gerečnik z ministrstva za pravosodje ter Jasminka Jaša Trklja in Alma Ključanin z vrhovnega sodišča, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Vlada predloga novele zakona o davku na nepremičnine ni potrjevala, ker se je določila, da bo vse spremembe, tudi poenotenje stopnje pri rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičninah, uvajala prek novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v postopku v DZ.
Sprva je bilo predvideno, da bo razlikovanje pri obdavčitvi rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin odpravila s spremembami zakona o davku na nepremičnine. Ta sicer opredeljuje, katere so rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine, in tudi določa davčne stopnje.
Glede predloga ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonje, da bi znižali stopnjo za obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov z 0,75 na 0,40 odstotka, dokončne odločitve še ni. Predlog je še "v fazi usklajevanja", je dejal Lajovic.
Usklajevanja prav tako še potekajo glede možnosti pravnih sredstev za zavezance, je dejal in dodal, da se vlada "odpira" tudi pri tem vprašanju.
O morebitnem zamiku pri uvedbi davka je Lajovic dejal, da vlada računa na to, da bo ujela vse predvidne roke.
Z novelo zakona o množičnem vrednotenju želi vlada med drugim uvesti možnost ugovora na posplošeno tržno vrednost nepremičnine v primeru posebnih okoliščin, opredeliti, da v primeru naravnih nesreč znižanje vrednosti večjega števila nepremičnin ugotavlja geodetska uprava po uradni dolžnosti, natančneje določiti, kaj je javno dobro pri nepremičninskem davku, ter občinam naložiti, da morajo opredelitev zemljišč za gradnjo javno razgrniti.
Poleg tega naj bi z novelo določili, da se za leto 2014 zemljišča za gradnjo stavb vrednotijo enako kot ostala nezazidana stavbna zemljišča, s čimer bi se znižala njihova vrednost in s tem davek. Po navedbah geodetske uprave lahko lastniki pri izračunavanju višine davka računajo na povprečno devetkrat nižjo vrednost.
