Slovenija je občutno napredovala pri sanaciji bančnega sistema, a so še drugi izzivi, ki terjajo odločno ukrepanje; izrecno opozarjamo na tveganje, da ne bo dosegla cilja za odpravo presežnega primanjkljaja v letu 2015, je oceno Slovenije na novinarski konferenci na kratko povzel evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.
"Slovenija se še vedno sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje," sicer ugotavlja komisija v današnji analizi in dodaja, da so se neravnovesja sicer v minulem letu zaradi odločnega ukrepanja zmanjšala, a da še vedno obstajajo velika tveganja.
Vir teh tveganj so po oceni komisije predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij. Kljub občutnemu napredku pri sanaciji bank pa opozarja tudi na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.
To komisija ugotavlja po temeljitem pregledu 17 članic, za katere je lani presodila, da se soočajo z makroekonomskimi tveganji. Prekomerna neravnotežja ugotavlja tudi še v Italiji in na Hrvaškem. V primeru Španije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, pa je ocenila, da ta niso več prekomerna.
Obenem je komisija danes ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. V primeru Slovenije se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo prekomernega primanjkljaja. To opozorilo je sicer dobila tudi Francija.
Slovenija bo morala današnja opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati do konca aprila. Komisija ju bo ocenila v začetku junija. Če bo presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja je Slovenija v postopku že od leta 2009. Lani ji je unija rok za zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP podaljšala z leta 2013 na leto 2015. Zastavila je tudi vmesne letne cilje. Po zimski gospodarski napovedi komisije Slovenija ne bo dosegla ne vmesnih ne končnega cilja.
Med 17 državami, ki so morale na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Španija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Hrvaška, Irska, Luksemburg in Nemčija. Za Dansko, Luksemburg in Malto komisija ugotavlja, da neravnovesij ni. Grčija, Portugalska, Ciper in Romunija v pregled niso vključeni, ker so pod strogim nadzorom v okviru programov pomoči.
"Članice napredujejo pri soočanju z gospodarskimi izzivi, a ta napredek je neenakomeren in v nekaterih primerih ga je treba okrepiti," je ob predstavitvi ocen poudaril komisar Rehn. Glavni splošni izzivi so vpliv prezadolženosti na srednjeročno rast, visok javni in zasebni dolg v kontekstu zelo nizke inflacije, težave dobrih podjetij pri pridobivanju posojil in visoka brezposelnost.
Pozivi štirim največjim gospodarstvom pa so: Nemčija naj se osredotoči na krepitev domačega povpraševanja in srednjeročno rast, Italija na brzdanje visokega javnega dolga in šibko konkurenčnost, Španija na visok domači in zunanji dolg, Francija pa na konkurenčnost, visok javni dolg in doseganje cilja za odpravo presežnega primanjkljaja.
