Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je uvodoma pojasnila, da je predlog zakona predvsem tehnično-organizacijski predpis, ki ureja organizacijske in postopkovne zadeve Inšpektorata RZ za delo.
Kot je dejala, je predlog nastal na podlagi analize izvajanja obstoječega zakona in njegovih določb. Ta je pokazala na težave pri razmejitvi pristojnosti med inšpektoratom in drugimi organi, na neusklajenost zakona o inšpekciji dela in zakona o inšpekcijskem nadzoru ter na prenizko število delovnih inšpektorjev.
Med vsebinskimi novostmi je ministrica omenila vzpostavitev sveta inšpekcije dela, to je tripartitnega strokovnega posvetovalnega organa, katerega naloga bo sprejemanje stališč in priporočil za učinkovitejše delovanje inšpekcije dela. Člani sveta, ki jih bo za mandat petih let imenoval minister, pristojen za delo, bodo iz vrst vlade, delodajalcev in sindikatov.
Poleg tega predlog uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bo razbremenil inšpektorja administrativnih del in bo lahko opravljal tudi nekatere enostavnejše naloge v okviru inšpekcijskega nadzora, je dejala Kopač Mrakova.
Predlagani zakon po njenih besedah skupaj z drugimi spremembami zakonodaje, ki so bile že sprejete ali pa so tik pred tem, da bodo, zagotavlja boljše pogoje za učinkovitejše delo inšpektorata in s tem za varstvo pravic delavcev.
Predlog zakona je prepričal večino poslanskih skupin, naklonjenost pa je bila izražena predvsem uvedbi instituta strokovnega pomočnika, ki da bo pomenila okrepitev inšpektorata.
Barbara Žgajner Tavš (PS) je spomnila, da je predlog zakona eden od ukrepov ministrstva za delo v boju zoper sivo ekonomijo, zaradi katere se v Sloveniji vsako leto izgubi sedem milijard evrov. Kot je dejala, sam zakon ne bo rešil tega problema, je pa dobra podlaga za ustreznejšo zaščito delavcev. V tej luči jo veseli na matičnem parlamentarnem odboru sprejeto dopolnilo, po katerem bodo inšpektorji prijave množičnih in hujših kršitev obravnavali prednostno.
Predlaganim rešitvam so naklonjeni tudi v SDS. Andrej Vizjak pa je opozoril, da bi bilo treba na področju inšpekcij popraviti še marsikaj. Skrbi ga predvsem, da se nihče ne ukvarja s koordinacijo inšpekcijskih služb na terenu, tako da gospodarske subjekte v enem tednu obiščejo tudi po trije različni inšpektorji. Glede na to, da kršitve v času krize naraščajo, bi morala vlada sprejeti tudi ukrepe za gospodarsko rast in nova delovna mesta, verjame.
Andreja Černak Meglič (SD) je, tako kot pred njo Žgajner Tavševa in Vizjak, izpostavila, da predlog zakona z uvedbo instituta strokovnega pomočnika predvideva krepitev inšpekcije dela, tako da ta ne bo več "brezzobi tiger".
S tem se je strinjala tudi Jana Jenko (DeSUS), ki je spomnila, da je bilo leta 2012 za področje nadzora nad spoštovanjem zakona o delovnih razmerjih na voljo le 44 inšpektorjev.
Tudi v DL so novosti pozdravili, a je Branko Kurnjek posvaril, da bodo vsi ti ukrepi brez izvedbe v praksi samo mrtva točka na papirju. Inšpektorji morajo biti čim bolj prisotni na terenu, je pozval.
Podobno je razpoloženje v SLS. Mihael Prevc je sicer kot pomembno ocenil, da je predlog usklajen s socialnimi partnerji.
Glasov k predlogu zakona ne bodo prispevali le v NSi, a mu tudi v tej poslanski skupini ne bodo nasprotovali. Kot je pojasnila Iva Dimic, so zadržani tako do instituta strokovnega pomočnika kot do uvedbe tripartitnega sveta. Prvi naj bi lahko v praksi povzročil podvojitev del, drugi pa upočasnitev postopkov. Vladi zato v NSi svetujejo budno spremljanje izvajanja zakona v praksi.
DZ bo o predlogu zakona glasoval v četrtek.