V skladu s predlogom zakona, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega razvojnega sveta Gojko Stanič, bi zaposleni v gospodarskih družbah pridobili kontrolni delež kapitala. Z zakonom bi davčno zelo razbremenili gospodarstvo, breme pobiranja davkov pa preusmerili na končno porabo, je dejal Stanič.
Po njegovih besedah bi spodbudili razvoj novih zelenih programov in odprli številna delovna mesta na področju energetske sanacije zgradb.
Direktor Grand Hotela Union Bogdan Lipovšek je dejal, da je zakonski predlog pomemben, ker vnaša drugačno paradigmo od zdaj veljavne. V obdobju od leta 1991 se je namreč po njegovih besedah oblikovala paradigma, po kateri sta v družbi dve temeljni družbeni plasti. "Zgornja plast ne šteje več kot 50 ljudi z različnih polov in obvladuje celotni socialno-politični prostor v Sloveniji," je dejal. Spodnjo plast pa po njegovih besedah sestavljajo vsi ostali.
Zakonski predlog po njegovih besedah pomeni sposobnost razmišljanja o alternativah in iskanje najboljše rešitve med alternativami.
Po besedah delavskega direktorja Luke Koper Matjaža Stareta gre pri državnem premoženju za premoženje, "zaplenjeno" po letu 1991. "Država je zaplenila premoženje ljudem, ki so ga ustvarjali," meni.
Odtlej je premoženje, nad katerim ni bilo pravega nadzora, propadalo, je dodal. "Ker je šlo za zaplembo premoženja, ga bo prej ko slej treba vrniti," je prepričan.
Slovenski razvojni svet, ustanovljeni leta 2012, obravnava družbene zakonitosti trajnostnega načina življenja in vprašanja o preseganju krize na podlagi naložb v zelena delovna mesta.
